Piše: Miran

Že od nekdaj je poznan vpliv zvezd na življenje na Zemlji. Veliki modrec Apolonij iz Tijane, ki je pred 1900 leti živel ob obali Sredozemlja, je zapisal:
" Zvezde govorijo druga z drugo.
Duša sonca se odziva na ječanje cvetlic.
Harmonija spaja vsa bitja narave."

To prastaro vedenje potrjuje tudi sodobna znanost. Radioteleskopi spremljajo in merijo elektromagnetno sevanje zvezd in planetov v območju valovnih dolžin od enega milimetra do dvajsetih metrov. Z raziskavami so astronomi ugotovili, da elektromagnetno polje prežema celotni univerzum in da močna sevanja oddajajo tudi zvezde. L. 1958 je ameriški znanstvenik James Alfred van Allen odkril, da ima naša Zemlja dva sevalna pasova. Notranji pas se razteza v višini med 1000 do 5000 km in vsebuje predvsem protone in elektrone. Zunanji pas je od Zemlje oddaljen od 15000 do 25000 km in prestreza elektrone, ki jih Sončev veter odnaša s Sonca. Hitrost tega elektronskega vala znaša ob vstopu v Zemljino atmosfero še vedno od 300 do 600 m/s.

»Ti lahko celo življenje pišeš o svojih srce-občutenih spoznanjih,
pa se bo še vedno našel nekdo, ki bo vztrajno trdil,
da si ti celo življenje pisal in govoril samo o sanjarjenju in sanjah.«

Prišla je ženska pred mojstra in ga pred publiko vprašala,
zakaj ona ne občuti nobenih srce-občutenih spoznanj?

Mojster ji je odgovoril: »Zato, ker imaš umazana usta!« In dodal:
»Že Jezus je rekel, da ni pomembno kaj gre v usta,
ampak je pomembno tisto kar gre iz njih.«

Ženska se je brez ene same nadaljnje besede usedla.

Tisto to je to, kar tudi odloča tvojo dobro, ali slabo usodo,
izbira tvojih besed pa je kot ponavadi vedno tvoja.

Prišel je bogat človek pred Jezusa in ga vprašal kaj naj stori,
da tudi on pride v nebeško kraljestvo.

Jezus mu je odgovoril:

»Razprodaj svoje premoženje, daj ubogim in hodi za mano.«

Igor Kononenko

Mati Meera (roj. 1960)
Razsvetljena mojstrica in duhovna učiteljica.

Rojena v Južni Indiji. Že kot otrok je bila nenavadna, saj je pri treh letih pripovedovala »o vstopanju v različne svetlobe.« Starši so jo obravnavali kot izjemno in jo močno ljubili. Njena družina ni bila izstopajoče verna in Mati Meera ni bila vzgojena v nobeni posebni verski tradiciji. Njeni resnični starši so bili duhovni vodniki, ki jih je srečala v svojem videnju. Od njih je prejela potrebno ljubezen in pomoč. Leta 1982 se je poročila z Nemcem, ki živi z njo v majhni vasici Thalheim v Nemčiji. Čeprav ne išče nikakršne publicitete, na tisoče ljudi iz vsega sveta prihaja na njen daršan, da z njenim pogledom in dotikom v tišini prejmejo milino in svetlobo.

V Indiji je Mati Meera čaščena kot Božanska Mati. Njen edinstveni dar je, da svetu prvič v zgodovini Zemlje posreduje Svetlobo Paramatmana, najvišjega bitja, ki vedno sproža radikalno preobrazbo. V tem času kriz in vedno večje duhovne lakote Mati svojim otrokom neposredno prinaša Svetlobo, ki lahko preseže vse ovire in spremeni naše celotno notranje bitje. To Svetlobo lahko sprejmejo vsi, ki so odprti, ne glede na to, ali so se z Materjo že srečali ali ne. Kot inkarnacija Božanske Matere stoji Mati Meera nad vsemi dogmami in hiearhijami. Ne zahteva zvestobe in vdanosti, temveč ponuja svojo moč preobrazbe vsem, ne glede na pot ali veroizpoved.

Pozdravljeni!

V Slovenskem budističnem društvu se odločamo za najem prostorov za delovanje našega društva, saj na žalost od novega leta naprej prostorov v Vrtnariji Tivoli ne moremo več uporabljati

Mesto Ljubljana je ravnokar podalo razpis za oddajo prostorov in trenutno se odločamo, ali bi kandidirali. V igri je predvsem prostor na Trgu Francoske revolucije 6, nasproti Križank – 2 dokaj veliki sobi, skupno 56 m2. Najemnina za nas bi bila 56000 SIT + okoli 20000 SIT stroškov. Za garancijo pa potrebujemo okoli 779.000 SIT na računu (še preverjamo kako je točno s tem).

Imeti redne prostore, ki bi jih lahko tudi primerno opremili, bi pomenilo veliko za razvoj budizma in meditacije v našem okolju. Nase prepričanje je, da ima budizem in njegove tehnike v tem težkem času veliko za ponuditi. Najti mir, jasnost in stabilnost v svojem umu postaja za mnoge ljudi prioriteta in nuja.

Dobrodelni koncert za zapuščene živali

Gledališče za otroke in mlade, Ljubljana - Španski borci,

ponedeljek, 14.februar 2005 ob 19:30

Včasih se mi zdi, da me je Bog prosil, naj vse to trpljenje voljno prenašam, da bi pokazala ljudem, da tudi kadar preživljamo zelo hude trenutke, to še ne pomeni, da nas je Bog zapustil, ampak je to le del dejstva, da smo pač na zemlji in ne v nebesih.

Jane Grayshon, v 14 letih prestala 20 operacij


iz knjige:Vprašanja življenja in smrti
Chris Wright in Sue Haines

Piše: Marja Turniški


Na fotografijah vaditeljica Maja Oražem.


Med nekoliko ozelenelo okolico sredi zime, se razprostira njen dom. Maja Pirc je po izobrazbi kemijska tehnologinja, po duši pa ženska, ki jo zanimajo principi po katerih deluje življenje. Nenehno sledi sebi in v skladu s tem tudi željam po razvoju in popularizaciji različnih dejavnosti. Med njimi je odkrila ples, za katerega pravi, da je veliko več kot samo ples, kajti z njim začutimo povezanost med dušo in telesom, vzporedno pa se nam razvija tudi naš značaj. Maja je vsekakor zelo topla oseba z zanimivim pogledom na svet, če imamo vsaj kanček interesa spoznati nekaj novega.

Kam sežejo začetki vašega dela pri društvu Interes?
V leto l998. Takrat sem začela z organizacijo orientalskih plesov. Nekako sem začutila, da mi je ta sposobnost veliko bližje kot pa samo poučevanje orientalskih plesnih veščin.

Bil je mrzel zimski dan. Sonce ni imelo moči. Nezadovoljno z mojim razpoloženjem in neprimernim vremenom me je z medlimi žarki odvračalo od misli, da bi odšla in preživela dan na snegu. Bila sem nekako otožna v svoji duši in moj nemirni duh me je nagovarjal naj ne gledam sonca, kajti pozimi le malokdaj pokaže svojo toploto in naj vseeno grem.

Bilo je vse zaledenelo v moji duši in zunaj. Čas je tekel brez pravih doživljajev, zato sem hotela ujeti kakšen velik dogodek, ki mi bo popestril dan in me obdaroval z veseljem, ki se ga bom še dolgo spomnila.

Nejevoljno sem pogledala skozi okno in nato sem odšla. Na oknih sem zapustila debele plasti arabesk, ki jih je voda polzeča po steklih zamrznila in ledeni veter se ni menil zame in ne za ledene rože. Arabeske so se za mano zlovešče smejale, ko sem odhajala s polnim srcem zamolčanih želja.

Imenuje se cartoccio in je način peke, kjer zaviješ hrano v peki ali alufolijo ter spečeš. Tako je hrana pečena v lastnem soku, ima odličen vonj in okus, poleg tega pa je pripravljena brez maščobe in tekočine.

Najprimernejša zelenjava za cartoccio so bučke, jajčevci, paprika, čebula, koromač in korenček, vse narezano na kocke ali ploščice, cvetovi cvetače ali brokolija, mlada čebula. Začinite z olivnim oljem, celim česnom, dodate pa lahko tudi sir.

Če pečete na tak način krompir, naj bo malo večji, okrog 20-25 dag/kos, ki ga ne lupite, temveč samo dobro operete. Peče se okrog 50 minut.

V alufoliji se lahko peče zelenjava tudi na žaru.

Če pripravljate sadje, izbrite takega s čvrstim mesom (hruške, jabolka, breskve, marelice, banane, slive, ne prezrel kivi) narežite ga na kocke, z lupino ali brez. Začinite s sladkorjem, limoninim sokom, listi mete, cimetom v prahu ali vanilijo.

Piše: Marja Turniški

Z Ano sva se spoznali na eni izmed duhovnih delavnic. Kar tako sva si izmenjali telefonski številki in se čez čas dogovorili, da greva na sprehod proti Tivoliju in jo zavijeva še kam, morda na breg pokojnega Cankarja.
Najin pogovor se je pletel o vsem mogočem kar nama je prišlo na pamet. Nekaj sem sicer izvedela tudi o njeni diagnozi-multipleksskleroza, čeprav ne dosti, vendar niti ni bilo težko ugotoviti, da ne želi veliko govoriti o tem.

Na poti domov, že močno v mraku, pa se je najina tema pogovora začela vrteti okrog najinih staršev in ko sva prišli do »fotrov«, naju je obe naenkrat vrglo na tla. Led je opravil svoje, jaz sem se v trenutku pobrala, Ana pa nekoliko težje. Pomagala sem ji vstati na noge, vse v redu in najini koraki so postali previdnejši. Na padec sva hitro pozabili, v dolini nekoliko bolj na svetlem pa ojoj. Na Anini beli bundi je bilo opaziti mlako krvi. Udarec na levi strani glave ji je priskrbel tri šive in tako se je najino prvo srečanje končalo na urgenci. Ko sem jo tako na vozičku vozila od vrat do vrat, me je vse skozi skrbelo zaradi njene diagnoze, vendar so me tam brž potolažili, da je takšna skrb odveč, a tokrat sem spoznala povsem drugačno Ano, kajti sedaj so spregovorile iskrene bolečine njenega srca, tiste na glavi pa so resda izgubile svoj pomen.
« Žal mi je da sem se sploh kdaj vrnila iz Mehike.« izreče vsa v solzah in še toliko bolj nemočna je bila videti zaradi povite glave, ki me je gledala iz bolniškega vozička naravnost v srce.

Pred skoraj dvajsetimi leti mi je zdravnik po temeljitih pregledih brez ovinkarjenja povedal v enem kratkem stavku: » Fant ti imaš raka!«

V oči so mi takoj privrele solze in moral sem si obrisati nos,
ki se mi je ob tej zame tako kruti novici in resnici takoj zamašil.
Pomislil sem, pa kaj mi nisi mogel tega povedati na bolj nežen način.

Ko sem prišel ven iz šoka, ob misli da bom moral zaradi tega prezgodaj umreti, me je zdravnik vprašal, če želim ozdraveti.

»Človek božji pripravljen sem narediti vse, samo da ozdravim!«, sem mu rekel.

»No potem ni bojazni, da ne boš ozdravel«, se je nasmehnil zdravnik in dodal:
»Moral pa boš spremeniti nekatere navade in se držati določenih diet.
Imeli smo že dosti hujše primere kot si ti, ki so se s svojim trudom in našimi navodili popolnoma pozdravili raka«

Ljubezen boga sem izbrala, ter izraz boga za svoje delavnice. Z izrazom je šlo, samo odprla sem se in spustila. Ljubezen je s sabo prinesla več procesov. Vedela sem, da jih bo in prav mi je bilo.

Najprej sem sanjala svojo moško energijo v podobi malega nedolžnega fantka. Fantka, s katerim se nisem nikoli ukvarjala. Stal je na nekem travniku, v solzah, zapuščen. Ko sem ga objela, mi je rekel, naj ga nikoli več ne zapustim, naj ga imam najrajši na svetu.

V dnevu, ki je sledil, so bili vsi fantje okrog mene odslikava mojega fantka. Nežen je in odprt, rad bi se malo ukvarjal s športom in zelo ga imam rada. Ljubezen boga sem prizemljevala skozi ravnotežje ženske - moške energije, skozi ravnotežje boga - človeka. Dihala sem, kokreirala, priklicala na pomoč svojo Domišlijo. Le – ta me je ponesla do fantka in punčke v moji notranjosti, ki se zdaj držita za roke in se veselo igrata. Še celo poročila sem se sama s sabo, ko je to počela moja duhovna družina na neki delavnici, 20 km stran.

Bartolomejeva mati Katarina je bila do nesrečne Ane ljubeča in pozorna. Tudi vaščani so prihajali k njima, da bi se izpovedali in vsaj malo znebili nakopičene žalosti, ki jih je pestila zaradi izgube svojcev ob turškem vpadu. Hkrati so nudili tudi Ani in Katarini svojo tolažbo. Drug drugega so tolažili v svoji bolesti. Vaščani so Ano sprejeli ljubeznivo in so jo pozorno poslušali. Prinašali so ji cvetje, jabolka, lešnike in vse kar jim je narava dajala.

Ana je bila izobražena, prebrala je mnogo knjig in pokazalo se je, da so njeno znanje in veščine še kako dobrodošle vaščanom, da se od nje kaj naučijo. Nadarjena je bila v glasbi, slikarstvu in vezenju, obvladala je gospodinjske veščine in vrtnarstvo. Veliko je vedela zlasti na področju gojenja jablan. Znala je tudi francoščino, italijanščino in ruščino. Veliko je vedela o zgodovini in o življenju ljudi iz daljnih tujih dežel, koder so potovali plemiči in prinašali na grad svoje izkušnje ter pripovedovali o svojih doživetjih.

Za Ano je bil dogodek že sam po sebi, da so sočustvovali z njo in da so jo sprejeli. Po napadu Turkov so bili ljudje drug do drugega boljši in bolj povezani. Ana se je popolnoma prepustila njihovim navadam in običajem. Z ljudmi je odhajala v naravo, prisluškovala je šumenju dreves, reke Reke in sedela ure in ure v hladni senci ter razmišljala o sebi in otroku, ki ga nosi pod srcem. Razmišljala je kako lepo bi bilo, če bi bil Bartolomej živ in bi se z njo veselil rojstva njunega otroka.

Bodi.

Nekateri čutijo močno potrebo,
da povedo svoje mnenje tudi,
ko jih ni nihče vprašal po njem,
drugim ni treba pojasnjevati
niti takrat, ko vedo, da imajo prav.

Titanic

GOSPODARSKA NEPRAVIČNOST IN SOCIALNI NEMIRI:
ALI JE REŠITEV DELITEV DOBRIN?

Razgovor z Benjaminom Cremom je opravil Monte Leach iz ameriškega uredništva revije Share International.


ML: Po podatkih Svetovne banke je v svetu 1,7 milijarde revnih ljudi. Gospodarstvo razvitega sveta je v krizi. Kje delamo napake? Kaj vi mislite, v čem je problem?

......BC: Največji problem je dejstvo, da se je naša civilizacija končala. Priča smo propadu civilizacije preteklih 2000 let in začetku ustvarjanja nove civilizacije. Zato je Maitreja prisoten v svetu, da bi nas navdahnil in usmerjal, da bi nas naučil ustvariti pravilne strukture - politične, gospodarske in socialne -, ki nam bodo omogočile, da se bomo razvijali v pravilno smer.

......Svet je sedaj popolnoma razklan, razdeljen je na dve veliki skupini - razviti svet in svet v razvoju. Razviti svet si lasti in troši tri četrtine hrane, ki je na voljo v svetu, in 83 odstotkov svetovnih virov. Tako imenovan tretji svet mora preživeti s preostalim. Posledično v svetu, kjer je hrane veliko več kot dovolj za vse njegove prebivalce, strada in zaradi lakote umira 38 milijonov ljudi. V svetu je 10 odstotkov več hrane, kot bi jo potrebovali, da bi nahranili vse ljudi, zato nikomur ne bi bilo treba stradati.

......Na novo moramo ovrednotiti medsebojne odnose. Maitreja pravi, da je prvi korak, ki ga moramo narediti, da bi rešili te probleme, ta, da se prepoznamo kot eno, kot bratje in sestre enega človeštva. Razviti moramo globalno zavest, spoznati moramo, da smo eno človeštvo, ena skupina - potemtakem hrana, surovine, energija, znanje in učni pripomočki sveta pripadajo vsem. Ti viri so dani, da bi se lahko vse človeštvo razvijalo skladno z načrtom, na katerem temelji naš razvoj. Zato si moramo te vire bolj pravično razdeliti. Ko bomo začeli deliti dobrine, pravi Maitreja, bomo ustvarili pravičnost, šele potem bomo imeli mir. Če se ne bomo usmerili k miru, bomo pogubljeni, ker zdaj lahko uničimo vse življenje na tem planetu. To nam omogoča jedrsko orožje.

Večne prošnje človeka
pred ograjo božjega oltarja:
"Bog, milostno nakloni ljudem posmrtno življenje."
Božji pogoj: hostja, simbol beline tvoje duše
in deležen boš raja ko odhajaš.
Vse bo belo, sama belina in beli cvetni vrtovi.

Narečje koščene roke prihaja od daleč,
zaprisežena smrti brez pridržka
ti govori in steguje okoničene prste k tebi,
z belimi črtami s poapnelimi oblogami
ti kaže praživljenje v njih,
mejnik tvoje zapuščenosti,
mejnik tvoje osamljenosti,
sanje brez sna,
življenje brez krvi,
čas v brezčasju.

Snežinka prileti na dlan, se stopi in je ni več. Prileti naslednja in se ravno tako stopi in izgine za vedno izpred naših oči. Pozabimo, da je kdaj bila, gledamo naprej naslednje, kako krasijo dan, ko padajo iz neba, tako čarobno poletavajo in se igrajo, nato pa izginejo.

Ni naše življenje tudi tako kot je bivanje te snežinke? Padamo, poplesujemo ter izginemo. Ni nas več videti s prostim očesom, pozabljeni smo, kot da nismo nikoli obstajali. Mine leto, pet, deset, petdeset, sto, nihče se nas več ne spominja in ne govori o nas. Ko pa živimo, se zdimo sebi tako pomembni, naš ples življenja tako večen in slaven, kot da bomo do počeli vedno. Vse je minljivo, smo kot snežinke, ki odplešejo svoj ples, izginejo in se ne vrnejo več v prvotno obliko.

Človek potrebuje najslabše v sebi, zato da doseže najboljše, kar je v njem.

nemški filozof

Tekst je izvleček iz knjige OSTANITE MLADI IN ZDRAVI S TAHIONI avtorja Ištarja Antaresa, ki bo izšla letos spomladi.


TAHIONSKI IN FOTONSKI KOZMOS

V kozmosu, ki je sedaj izven našega lokalnega sončnega sistema že osvobojen anomalije, vladajo drugačni fizikalni zakoni kot v bližini Zemlje. Osnovni subatomski delci, ki tam prenašajo informacije, niso fotoni, temveč tahioni. Tahioni so subatomski delci, ki imajo za človeške pojme tako rekoč neskončno hitrost in zato ogromno energije. V fotonskem univerzumu, ki je pod vplivom sile entropije in se krči na eno samo točko-Zemljo, je največja možna hitrost omejena s hitrostjo svetlobe. S to končno hitrostjo prenosa informacij je slika kozmosa, ki jo zaznavajo bitja v fotonskem univerzumu, nujno popačena. Zato ljudje na Zemlji zelo težko dobimo pravo predstavo o tem, kaj se v vesolju zares dogaja.

Kozmos, ki je osvobojen popačenosti in vpliva sile entropije, je območje čiste luči, ljubezni in harmonije. Vsako bitje v kozmosu ima brezpogojno pravico do fizičnega izobilja in neomejene duhovne rasti, katere krona je duhovna osvoboditev tega bitja. Vsako bitje v kozmosu ima brezpogojno pravico do svobode in vseh informacij. Eno je kozmos, kot bo nastal v naslednjem kozmičnem ciklusu in ga videči lahko vidi kot mavrično strukturo osupljive lepote.

Inteligenten človek hitro prepozna

ČLOVEŠTVO NA RAZPOTJU

Človeštvo je na razpotju. Ena pot v prihodnost vodi v vse večjo socialno in gospodarsko razdeljenost, uničenje okolja, v vojne in ogrožanje planeta. Druga pot vodi v vse večjo skladnost, gospodarsko in okoljsko uravnoteženost, v zlato dobo miru.

Na srečo imamo na tej kritični točki zgodovine med sabo skupino izrednih duhovnih učiteljev, ki nam lahko pomagajo in nas vodijo po poti miru. Toda to vodstvo moramo izbrati prostovoljno in začeti aktivno delovati za rešitev naših največjih svetovnih problemov.

Med najnevarnejšimi je naraščajoča neenakost med tistimi, ki "imajo" in tistimi, ki "nimajo". Na primer: