Peljem se z vlakom
ob meni pa sedijo mladi katoliški skavti.

Vprašam jih kje je Bog?

Oni pokažejo na nebo
in ko jih vprašam kje je pekel,
oni pokažejo na tla pod nogami.

Kako lepo je prekrojevalcem svetih spisov in religij
skozi zgodovino uspelo spraviti Boga stran od človeka
in ga tako lepo odtujiti od samega sebe,
ga narediti nemočnega in odvisnega od božjih posrednikov,
tistih božjih posrednikov, ki prav tako verjamejo,
da je Bog nekje zgoraj, pekel pa tu nekje spodaj.

Ljubi papež in vsa duhovščina,
le kdaj boste začeli otroke učiti,
da je Bog tam kjer res je,
to pa je na dnu srca vsakega posameznika?

Le zakaj Jezus vztrajno na svojih starih slikah kaže na svoje srce?

Le zakaj Jezus pravi, da lahko prideš v Božje kraljestvo
samo s srcem otroka?

Piše: Miran.

Kdor se nauči naravo, v kateri živi, dobro razumeti, se bo kmalu soočil z obema dinamičnima močema, ki ohranjata to polje življenja v ravnovesju. Stara kitajska modrost je govorila o "jinu" in"jangu"; Sveto pismo govori o "drevesu spoznanja dobrega in zla", v Budovem nauku pa sta ti dve moči opisani kot"kolo rojstva in smrti".

Ti dve moči vsakdi izmed nas izkusi: npr. kot ljubezen in sovraštvo, svetlobo in temo, veselje in bolečino, simpatijo in antipatijo. Ta dvopolnost se izraža v menjavah dneva in noči, zime in poletja, mladosti in starosti, življenja in smrti. Oba pola sta tudi v obeh spolih. Mož in žena si stojita kot " nasprotni polovici" in poskušata doseči enost tako, da se povežeta z drugo polovico. Pri tem spregledamo dejstvo, da hrepenenje po združitvi ne izvira iz fizičnih razlik, ampak iz človeškega pomanjkanja božanske"nasprotne polovice", nesmrtne duše, ki iz človeka lahko naredi resnično božanskega človeka.

Tako se vse naše življenje giblje med tema dvema poloma, pozitivnim in negativnim. Ljudje, živali, rastline in kraljestvo mineralov so podvrženi temu zakonu. Pom krajšem ali daljšem času, v katerem se seme nekega življenjskega razodetja izraža v obliki, je le-ta uničena, nakar po določenem času pride do novega razodetja v novi obliki. Ta dvopolnost je večni krožni tok, navidez nezadržno gibanje, v katerem je življenje stalno na preizkušnji. Za nas ljudi pomeni nenehen razvoj zavesti, dokler zavest ne spregleda, da dvopolna narava ne more biti prvotna, božanska narava. Kajti božanska narava ne pozna spremembe, npr. bolečine, bolezni, teme, sovraštva ali ljubezni. Z vidika narave je božanska pranarava negibljiva. Ne pozna meja časa in prostora. Njene lastnosti so dobrota, resnica in pravičnost, a brez nasprotnih polov: zla, laži in nepravičnosti. To so moči, ki delujejo v bistvu stvari in tudi nadtčutno. Zajemajo in prežemajo vse v vsem, celotno stvarstvo.

Življenje obstaja vse okoli nas. Podvrženo je našemu zavestnemu nadzoru in usmerjanju, pripravljeno ubogati, ko dovolj ljubimo. Kajti ves Univerzum sledi zapovedim Ljubezni. Karkoli si želim, se udejani, ko zapovedujem z Ljubeznijo.

Resnica Življenja je, da si ni mogoče želeti nečesa, česar ne bi bilo mogoče nekje v Univerzumu tudi udejaniti. Močneje, ko občutite željo, hitreje se lahko udejani. Če pa je nekdo tako neumen, da želi nekaj, kar škodi drugemu Božjemu otroku ali kateremukoli delu Božjega stvarstva, potem bo ta to enkrat plačal s stisko in pomanjkanjem nekje v svojem lastnem življenju.

Zelo pomembno je v celoti spoznati, da je Božji namen za vsakogar obilje vseh dobrih stvari. Bog je ustvaril Popolnost. Prav tako je Moč ustvarjanja in ohranjanja Popolnosti podaril tudi Svojim otrokom, da lahko vzpostavijo Božjo oblast nad Zemljo in vsem, kar je na njej. Človeštvo je bilo izvorno ustvarjeno po Božji podobi. Edini razlog, da ne upravlja z vrhovno Božjo močjo vsak človek je, da ne uporabi svoje Božanske avtoritete, ki je dana vsem z namenom vladanja tej Zemlji. Na ta način ne živijo zakona Ljubezni z oddajanjem miru in blagoslova vsemu stvarstvu.

To se dogaja zaradi pomanjkanja sprejemanja in priznavanja samih sebe kot Templjev Najvišjega Živega Boga.

 

Piše: Mary Midgley je filozofinja, znanstvenica in pisateljica


Razmišljanje v skladu z Gajo (Gaian thinking) povezuje znanost in etiko, in nam omogoča, da razširimo svoje humanistične vrednote in upoštevamo stvarstvo kot celoto.

Le na takšen način lahko razumemo in se soočimo s spreminjanjem podnebja.

ETIČNE posledice globalnih sprememb so drastične, a vseeno ne brezupne: še vedno imamo možnost spremembe.

Kadar se ljudje počutimo resnično ogroženi, se naš moralen vidik lahko hitro in korenito spremeni. Prestopi v fazo urgentnosti. To se je zgodilo leta 1938.

Ljudem v Evropi je grozila vojna in nenadoma so postali bolj realistični, med seboj so sodelovali in se upoštevali. Resnosti grožnje podnebnih sprememb se večina ljudi še ne zaveda, čeprav je veliko večja od vseh, ki so do sedaj pretile človeštvu. In kmalu bo postala očitna vsem – takrat bomo vsi začutili potrebo po prilagajanju, ki je že po tradiciji del našega razmišljanja.

Če soupoštevamo celotno stvarstvo, svoje simpatije ne moremo omejiti le na živali, pač pa tudi na rastline in ekosisteme, ki jih uradna etika velikokrat potisne na stranski tir. Premalokrat pomislimo na to, da morda le dolgujemo temu kompleksnemu sistemu, iz katerega smo nastali in ki omogoča naše življenje.

Piše: Igor Petek

GALERIJA SLIK IZ PRIREDITVE

V četrtek, 27.1.2005 je bila v prostorih NUK-a zaključna slovesnost in podelitev priznanja Sončni osebnosti ali skupini leta 2004, ki jo že drugo leto podeljuje spletni časopis Sončeve pozitivke v sodelovanju s spletnimi časopisi Svet-je-lep, Moj uspeh, Med-over-net, Karmaplus, Lunin-net in Veggieinfo.V konkurenci dvajsetih nominiranih posameznikov ali skupin, je po glasovanju bralcev v omenjenih spletnih revijah za leto 2004 to prestižno nagrado prejel:

Stanko Valpatič in Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

za skrb za pravice živali


Na tej slovesnosti je bilo letos prvič podeljeno tudi posebno priznanje za življenjsko delo, ki ga je po izboru urednikov sodelujočih revij prejel:

dr. France Susman

Za svoj neutrudno, večkrat tudi pionirsko raziskovanje širine človeškega duha in svoj prispevek k bolj zdravemu načinu življenja v Sloveniji.


Slovesnost je potekala svečano, lahko bi rekli tudi zelo sproščeno. Vse skupaj je lepo povezovala voditeljica Jana Debeljak. Za res slovesen začetek je poskrbela Skupina Jadranke in Zlatke na gongih, katerih čudovit zvok je napolnil prostor in srca vseh prisotnih. Sledil je nastop Tomaža Priteklja, ki je ob spremljavi kitare zapel eno od svojih pesmi. Po tem uvodnem delu je besedo dobil Aleš Pevec, organizator izbora Sončne osebnosti in te zaključne prireditve. Nagovoril je vse prisotne, se zahvalil vsem nominirancem, novinarjem in drugim gostom, da so se odzvali vabilu. Sledilo je povabilo vsakega nominiranca posebej na oder in vsak nominiranec je prejel knjigo Franja Trojnarja - Moč osebne rasti. Vsi nominiranci so tudi nagovorili občinstvo in prav vsak je povedal kakšno lepo misel, ki se te res dotakne. Bi pa posebej poudaril in citiral besede Stojana Sveta-Stojčija, ki je prisotne nagovoril z besedami:

Že dolgo gledam v zvezde in se sprašujem.
Nestrpno z ene noge na drugo stopam,
Kot neutrudljivi pes za repom v krogu vrtim se,
Z lastnih verig, ki tiščijo me, ne spustim se.

Jokajočih oči zrem v neskončnosti temo.
Sama sebi se smilim, kot da bo kaj pomagalo.
Ne vidim, ne slišim ničesar, prazno je ogledalo,
že dolgo je od kar sonce je vstalo in znova zaspalo.

Hladnih objemov prežema me misel.
Utrujena glava na rami bledo mežika.
Komaj še nosim očala, pogled je upehan.
Nekje globoko v meni pa vem, lučka še vedno tiho, utripa.

Piše: Miran

Že od nekdaj je poznan vpliv zvezd na življenje na Zemlji. Veliki modrec Apolonij iz Tijane, ki je pred 1900 leti živel ob obali Sredozemlja, je zapisal:
" Zvezde govorijo druga z drugo.
Duša sonca se odziva na ječanje cvetlic.
Harmonija spaja vsa bitja narave."

To prastaro vedenje potrjuje tudi sodobna znanost. Radioteleskopi spremljajo in merijo elektromagnetno sevanje zvezd in planetov v območju valovnih dolžin od enega milimetra do dvajsetih metrov. Z raziskavami so astronomi ugotovili, da elektromagnetno polje prežema celotni univerzum in da močna sevanja oddajajo tudi zvezde. L. 1958 je ameriški znanstvenik James Alfred van Allen odkril, da ima naša Zemlja dva sevalna pasova. Notranji pas se razteza v višini med 1000 do 5000 km in vsebuje predvsem protone in elektrone. Zunanji pas je od Zemlje oddaljen od 15000 do 25000 km in prestreza elektrone, ki jih Sončev veter odnaša s Sonca. Hitrost tega elektronskega vala znaša ob vstopu v Zemljino atmosfero še vedno od 300 do 600 m/s.

»Ti lahko celo življenje pišeš o svojih srce-občutenih spoznanjih,
pa se bo še vedno našel nekdo, ki bo vztrajno trdil,
da si ti celo življenje pisal in govoril samo o sanjarjenju in sanjah.«

Prišla je ženska pred mojstra in ga pred publiko vprašala,
zakaj ona ne občuti nobenih srce-občutenih spoznanj?

Mojster ji je odgovoril: »Zato, ker imaš umazana usta!« In dodal:
»Že Jezus je rekel, da ni pomembno kaj gre v usta,
ampak je pomembno tisto kar gre iz njih.«

Ženska se je brez ene same nadaljnje besede usedla.

Tisto to je to, kar tudi odloča tvojo dobro, ali slabo usodo,
izbira tvojih besed pa je kot ponavadi vedno tvoja.

Prišel je bogat človek pred Jezusa in ga vprašal kaj naj stori,
da tudi on pride v nebeško kraljestvo.

Jezus mu je odgovoril:

»Razprodaj svoje premoženje, daj ubogim in hodi za mano.«

Igor Kononenko

Mati Meera (roj. 1960)
Razsvetljena mojstrica in duhovna učiteljica.

Rojena v Južni Indiji. Že kot otrok je bila nenavadna, saj je pri treh letih pripovedovala »o vstopanju v različne svetlobe.« Starši so jo obravnavali kot izjemno in jo močno ljubili. Njena družina ni bila izstopajoče verna in Mati Meera ni bila vzgojena v nobeni posebni verski tradiciji. Njeni resnični starši so bili duhovni vodniki, ki jih je srečala v svojem videnju. Od njih je prejela potrebno ljubezen in pomoč. Leta 1982 se je poročila z Nemcem, ki živi z njo v majhni vasici Thalheim v Nemčiji. Čeprav ne išče nikakršne publicitete, na tisoče ljudi iz vsega sveta prihaja na njen daršan, da z njenim pogledom in dotikom v tišini prejmejo milino in svetlobo.

V Indiji je Mati Meera čaščena kot Božanska Mati. Njen edinstveni dar je, da svetu prvič v zgodovini Zemlje posreduje Svetlobo Paramatmana, najvišjega bitja, ki vedno sproža radikalno preobrazbo. V tem času kriz in vedno večje duhovne lakote Mati svojim otrokom neposredno prinaša Svetlobo, ki lahko preseže vse ovire in spremeni naše celotno notranje bitje. To Svetlobo lahko sprejmejo vsi, ki so odprti, ne glede na to, ali so se z Materjo že srečali ali ne. Kot inkarnacija Božanske Matere stoji Mati Meera nad vsemi dogmami in hiearhijami. Ne zahteva zvestobe in vdanosti, temveč ponuja svojo moč preobrazbe vsem, ne glede na pot ali veroizpoved.

Pozdravljeni!

V Slovenskem budističnem društvu se odločamo za najem prostorov za delovanje našega društva, saj na žalost od novega leta naprej prostorov v Vrtnariji Tivoli ne moremo več uporabljati

Mesto Ljubljana je ravnokar podalo razpis za oddajo prostorov in trenutno se odločamo, ali bi kandidirali. V igri je predvsem prostor na Trgu Francoske revolucije 6, nasproti Križank – 2 dokaj veliki sobi, skupno 56 m2. Najemnina za nas bi bila 56000 SIT + okoli 20000 SIT stroškov. Za garancijo pa potrebujemo okoli 779.000 SIT na računu (še preverjamo kako je točno s tem).

Imeti redne prostore, ki bi jih lahko tudi primerno opremili, bi pomenilo veliko za razvoj budizma in meditacije v našem okolju. Nase prepričanje je, da ima budizem in njegove tehnike v tem težkem času veliko za ponuditi. Najti mir, jasnost in stabilnost v svojem umu postaja za mnoge ljudi prioriteta in nuja.

Dobrodelni koncert za zapuščene živali

Gledališče za otroke in mlade, Ljubljana - Španski borci,

ponedeljek, 14.februar 2005 ob 19:30

Včasih se mi zdi, da me je Bog prosil, naj vse to trpljenje voljno prenašam, da bi pokazala ljudem, da tudi kadar preživljamo zelo hude trenutke, to še ne pomeni, da nas je Bog zapustil, ampak je to le del dejstva, da smo pač na zemlji in ne v nebesih.

Jane Grayshon, v 14 letih prestala 20 operacij


iz knjige:Vprašanja življenja in smrti
Chris Wright in Sue Haines

Piše: Marja Turniški


Na fotografijah vaditeljica Maja Oražem.


Med nekoliko ozelenelo okolico sredi zime, se razprostira njen dom. Maja Pirc je po izobrazbi kemijska tehnologinja, po duši pa ženska, ki jo zanimajo principi po katerih deluje življenje. Nenehno sledi sebi in v skladu s tem tudi željam po razvoju in popularizaciji različnih dejavnosti. Med njimi je odkrila ples, za katerega pravi, da je veliko več kot samo ples, kajti z njim začutimo povezanost med dušo in telesom, vzporedno pa se nam razvija tudi naš značaj. Maja je vsekakor zelo topla oseba z zanimivim pogledom na svet, če imamo vsaj kanček interesa spoznati nekaj novega.

Kam sežejo začetki vašega dela pri društvu Interes?
V leto l998. Takrat sem začela z organizacijo orientalskih plesov. Nekako sem začutila, da mi je ta sposobnost veliko bližje kot pa samo poučevanje orientalskih plesnih veščin.

Bil je mrzel zimski dan. Sonce ni imelo moči. Nezadovoljno z mojim razpoloženjem in neprimernim vremenom me je z medlimi žarki odvračalo od misli, da bi odšla in preživela dan na snegu. Bila sem nekako otožna v svoji duši in moj nemirni duh me je nagovarjal naj ne gledam sonca, kajti pozimi le malokdaj pokaže svojo toploto in naj vseeno grem.

Bilo je vse zaledenelo v moji duši in zunaj. Čas je tekel brez pravih doživljajev, zato sem hotela ujeti kakšen velik dogodek, ki mi bo popestril dan in me obdaroval z veseljem, ki se ga bom še dolgo spomnila.

Nejevoljno sem pogledala skozi okno in nato sem odšla. Na oknih sem zapustila debele plasti arabesk, ki jih je voda polzeča po steklih zamrznila in ledeni veter se ni menil zame in ne za ledene rože. Arabeske so se za mano zlovešče smejale, ko sem odhajala s polnim srcem zamolčanih želja.

Imenuje se cartoccio in je način peke, kjer zaviješ hrano v peki ali alufolijo ter spečeš. Tako je hrana pečena v lastnem soku, ima odličen vonj in okus, poleg tega pa je pripravljena brez maščobe in tekočine.

Najprimernejša zelenjava za cartoccio so bučke, jajčevci, paprika, čebula, koromač in korenček, vse narezano na kocke ali ploščice, cvetovi cvetače ali brokolija, mlada čebula. Začinite z olivnim oljem, celim česnom, dodate pa lahko tudi sir.

Če pečete na tak način krompir, naj bo malo večji, okrog 20-25 dag/kos, ki ga ne lupite, temveč samo dobro operete. Peče se okrog 50 minut.

V alufoliji se lahko peče zelenjava tudi na žaru.

Če pripravljate sadje, izbrite takega s čvrstim mesom (hruške, jabolka, breskve, marelice, banane, slive, ne prezrel kivi) narežite ga na kocke, z lupino ali brez. Začinite s sladkorjem, limoninim sokom, listi mete, cimetom v prahu ali vanilijo.

Piše: Marja Turniški

Z Ano sva se spoznali na eni izmed duhovnih delavnic. Kar tako sva si izmenjali telefonski številki in se čez čas dogovorili, da greva na sprehod proti Tivoliju in jo zavijeva še kam, morda na breg pokojnega Cankarja.
Najin pogovor se je pletel o vsem mogočem kar nama je prišlo na pamet. Nekaj sem sicer izvedela tudi o njeni diagnozi-multipleksskleroza, čeprav ne dosti, vendar niti ni bilo težko ugotoviti, da ne želi veliko govoriti o tem.

Na poti domov, že močno v mraku, pa se je najina tema pogovora začela vrteti okrog najinih staršev in ko sva prišli do »fotrov«, naju je obe naenkrat vrglo na tla. Led je opravil svoje, jaz sem se v trenutku pobrala, Ana pa nekoliko težje. Pomagala sem ji vstati na noge, vse v redu in najini koraki so postali previdnejši. Na padec sva hitro pozabili, v dolini nekoliko bolj na svetlem pa ojoj. Na Anini beli bundi je bilo opaziti mlako krvi. Udarec na levi strani glave ji je priskrbel tri šive in tako se je najino prvo srečanje končalo na urgenci. Ko sem jo tako na vozičku vozila od vrat do vrat, me je vse skozi skrbelo zaradi njene diagnoze, vendar so me tam brž potolažili, da je takšna skrb odveč, a tokrat sem spoznala povsem drugačno Ano, kajti sedaj so spregovorile iskrene bolečine njenega srca, tiste na glavi pa so resda izgubile svoj pomen.
« Žal mi je da sem se sploh kdaj vrnila iz Mehike.« izreče vsa v solzah in še toliko bolj nemočna je bila videti zaradi povite glave, ki me je gledala iz bolniškega vozička naravnost v srce.

Pred skoraj dvajsetimi leti mi je zdravnik po temeljitih pregledih brez ovinkarjenja povedal v enem kratkem stavku: » Fant ti imaš raka!«

V oči so mi takoj privrele solze in moral sem si obrisati nos,
ki se mi je ob tej zame tako kruti novici in resnici takoj zamašil.
Pomislil sem, pa kaj mi nisi mogel tega povedati na bolj nežen način.

Ko sem prišel ven iz šoka, ob misli da bom moral zaradi tega prezgodaj umreti, me je zdravnik vprašal, če želim ozdraveti.

»Človek božji pripravljen sem narediti vse, samo da ozdravim!«, sem mu rekel.

»No potem ni bojazni, da ne boš ozdravel«, se je nasmehnil zdravnik in dodal:
»Moral pa boš spremeniti nekatere navade in se držati določenih diet.
Imeli smo že dosti hujše primere kot si ti, ki so se s svojim trudom in našimi navodili popolnoma pozdravili raka«

Ljubezen boga sem izbrala, ter izraz boga za svoje delavnice. Z izrazom je šlo, samo odprla sem se in spustila. Ljubezen je s sabo prinesla več procesov. Vedela sem, da jih bo in prav mi je bilo.

Najprej sem sanjala svojo moško energijo v podobi malega nedolžnega fantka. Fantka, s katerim se nisem nikoli ukvarjala. Stal je na nekem travniku, v solzah, zapuščen. Ko sem ga objela, mi je rekel, naj ga nikoli več ne zapustim, naj ga imam najrajši na svetu.

V dnevu, ki je sledil, so bili vsi fantje okrog mene odslikava mojega fantka. Nežen je in odprt, rad bi se malo ukvarjal s športom in zelo ga imam rada. Ljubezen boga sem prizemljevala skozi ravnotežje ženske - moške energije, skozi ravnotežje boga - človeka. Dihala sem, kokreirala, priklicala na pomoč svojo Domišlijo. Le – ta me je ponesla do fantka in punčke v moji notranjosti, ki se zdaj držita za roke in se veselo igrata. Še celo poročila sem se sama s sabo, ko je to počela moja duhovna družina na neki delavnici, 20 km stran.

Bartolomejeva mati Katarina je bila do nesrečne Ane ljubeča in pozorna. Tudi vaščani so prihajali k njima, da bi se izpovedali in vsaj malo znebili nakopičene žalosti, ki jih je pestila zaradi izgube svojcev ob turškem vpadu. Hkrati so nudili tudi Ani in Katarini svojo tolažbo. Drug drugega so tolažili v svoji bolesti. Vaščani so Ano sprejeli ljubeznivo in so jo pozorno poslušali. Prinašali so ji cvetje, jabolka, lešnike in vse kar jim je narava dajala.

Ana je bila izobražena, prebrala je mnogo knjig in pokazalo se je, da so njeno znanje in veščine še kako dobrodošle vaščanom, da se od nje kaj naučijo. Nadarjena je bila v glasbi, slikarstvu in vezenju, obvladala je gospodinjske veščine in vrtnarstvo. Veliko je vedela zlasti na področju gojenja jablan. Znala je tudi francoščino, italijanščino in ruščino. Veliko je vedela o zgodovini in o življenju ljudi iz daljnih tujih dežel, koder so potovali plemiči in prinašali na grad svoje izkušnje ter pripovedovali o svojih doživetjih.

Za Ano je bil dogodek že sam po sebi, da so sočustvovali z njo in da so jo sprejeli. Po napadu Turkov so bili ljudje drug do drugega boljši in bolj povezani. Ana se je popolnoma prepustila njihovim navadam in običajem. Z ljudmi je odhajala v naravo, prisluškovala je šumenju dreves, reke Reke in sedela ure in ure v hladni senci ter razmišljala o sebi in otroku, ki ga nosi pod srcem. Razmišljala je kako lepo bi bilo, če bi bil Bartolomej živ in bi se z njo veselil rojstva njunega otroka.

Bodi.

Nekateri čutijo močno potrebo,
da povedo svoje mnenje tudi,
ko jih ni nihče vprašal po njem,
drugim ni treba pojasnjevati
niti takrat, ko vedo, da imajo prav.

Titanic

GOSPODARSKA NEPRAVIČNOST IN SOCIALNI NEMIRI:
ALI JE REŠITEV DELITEV DOBRIN?

Razgovor z Benjaminom Cremom je opravil Monte Leach iz ameriškega uredništva revije Share International.


ML: Po podatkih Svetovne banke je v svetu 1,7 milijarde revnih ljudi. Gospodarstvo razvitega sveta je v krizi. Kje delamo napake? Kaj vi mislite, v čem je problem?

......BC: Največji problem je dejstvo, da se je naša civilizacija končala. Priča smo propadu civilizacije preteklih 2000 let in začetku ustvarjanja nove civilizacije. Zato je Maitreja prisoten v svetu, da bi nas navdahnil in usmerjal, da bi nas naučil ustvariti pravilne strukture - politične, gospodarske in socialne -, ki nam bodo omogočile, da se bomo razvijali v pravilno smer.

......Svet je sedaj popolnoma razklan, razdeljen je na dve veliki skupini - razviti svet in svet v razvoju. Razviti svet si lasti in troši tri četrtine hrane, ki je na voljo v svetu, in 83 odstotkov svetovnih virov. Tako imenovan tretji svet mora preživeti s preostalim. Posledično v svetu, kjer je hrane veliko več kot dovolj za vse njegove prebivalce, strada in zaradi lakote umira 38 milijonov ljudi. V svetu je 10 odstotkov več hrane, kot bi jo potrebovali, da bi nahranili vse ljudi, zato nikomur ne bi bilo treba stradati.

......Na novo moramo ovrednotiti medsebojne odnose. Maitreja pravi, da je prvi korak, ki ga moramo narediti, da bi rešili te probleme, ta, da se prepoznamo kot eno, kot bratje in sestre enega človeštva. Razviti moramo globalno zavest, spoznati moramo, da smo eno človeštvo, ena skupina - potemtakem hrana, surovine, energija, znanje in učni pripomočki sveta pripadajo vsem. Ti viri so dani, da bi se lahko vse človeštvo razvijalo skladno z načrtom, na katerem temelji naš razvoj. Zato si moramo te vire bolj pravično razdeliti. Ko bomo začeli deliti dobrine, pravi Maitreja, bomo ustvarili pravičnost, šele potem bomo imeli mir. Če se ne bomo usmerili k miru, bomo pogubljeni, ker zdaj lahko uničimo vse življenje na tem planetu. To nam omogoča jedrsko orožje.