Ne obstajajo neozdravljive bolezni, obstaja pa veliko neozdravljivih ljudi!
Vse lahko pozdravimo, če le vemo, da je to mogoče, če vemo, kako in s čim – in če imamo za to dovolj časa. Natanko ti trije pogoji so ključni za regeneracijo, zato si jih natančneje oglejmo. 

KAKO VEDETI, DA JE MOGOČE?
Prvi pogoj je povezan z našim »operacijskim sistemom«. O tem je že pred drugo svetovno vojno pisal Martin Kojc, sodobna znanost pa mu zdaj pritrjuje in natančno razlaga, kako možgani programirajo celice, ustvarjajo beljakovine in s tem tudi spreminjajo telo v skladu z našimi prepričanji. (Več o tem si preberite v čudovitih knjigah Joeja Dispenza Placebo ste vi in Odvaditi se biti to, kar ste.)

Vsi si seveda želimo karseda kvalitetnega spanja kajne? Merilniki kakovosti spanja nam obljubljajo ravno to, vendar pa se sprašujemo, kako lahko uporabimo vse te podatke, ki jih imamo na voljo, da dobimo kvalitetnejši spanec?

Kaj pomenijo vsi ti grafi, ki nam jih merilnik nudi? Koliko globokega spanja potrebujemo? Ali naši grafi resnično morajo izgledati tako, kot izgledajo? Spletni portal Wareable je opravil intervjuje s strokovnjaki iz področja spanja, opravil pa je tudi številne teste nosljivih naprav, kot so recimo Withings Aura, Fitbit Versa 2 in Garmin Vivosmart 4.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Demenca je povezana z diabetesom, visokim tlakom, holesterolom in debelostjo
Ljudje, ki se prehranjujejo zdravo, se dovolj gibljejo in niso poslali možganov na pašo, redkeje zbolijo za demenco kot ljudje z nezdravim življenjskim slogom. Vseeno velja poudariti, da je demenca, kar zadeva vzrok, izjemno zapleten sindrom, ki ga kljub velikim napredkom znanosti še vedno spoznavamo,« pravi dr. Simon Brezovar z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Z njim smo se pogovarjali, kako to bolezen, ki skokovito narašča in pustoši družine, lahko prepoznamo in kako ukrepamo, če prizadene nas ali kakega bližnjega. Zaradi staranja prebivalstva je demenca danes pogostejša, kot je bila nekoč, do leta 2050 pa naj bi se v svetovnem merilu število bolnikov z demenco potrojilo - s petdeset na sto petdeset milijonov.

4. februar - Svetovni dan boja proti raku: Nov zagon za premagovanja raka na evropski ravni
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Onkološki inštitut Ljubljana (OI) ob svetovnem dnevu boja proti raku pozdravljata pobude za nov Evropski načrt premagovanja raka, saj ostaja in postaja zaradi staranja prebivalstva rak tudi v Sloveniji vse pomembnejši javnozdravstveni problem.

Po podatkih registra raka RS je v letu 2016 na novo z rakom zbolelo 15.072 ljudi, kar pomeni da je za novo diagnozo raka vsakih 35 minut izvedel nov Slovenec ali Slovenka. Število bolnikov z rakom se iz leta v leto veča predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva, v Sloveniji je rak pri ženskah drugi, pri moških pa v zadnjih letih že prvi vzrok smrti.

20. - 26. januar 2020: Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu
Slovenija na poti k eliminaciji raka materničnega vratu - program ZORA še naprej zmanjšuje incidenco tega raka, v preteklem letu pa se je pomembno povečala tudi precepljenost deklic proti HPV

Rak materničnega vratu (RMV) je med raki izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija maja 2018 pozvala k boju za eliminacijo RMV kot javnozdravstvenega problema. Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar 70-90 % manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za tem rakom.

Post med obroki je eden od najstarejših načinov, kako spodbuditi regeneracijo in s tem ohranjati zdravje. Dandanes številni menijo, da je post med obroki pomembna starodavna skrivnost ohranjanja zdravja. Kaj je post med obroki, kako ga izvajati in kakšne koristi prinaša?

Različne oblike posta med obroki
Verjetno ste že slišali, da je večji del hrane priporočljivo zaužiti dopoldne, zadnji obrok, ki naj bi bil lažji in hitreje prebavljiv, pa do 18. ure. Pravijo, da ob takem prehranjevanju bolje spimo ter ne obremenjujemo čistilnih in regenerativnih prizadevanj telesa, ki potekajo ponoči.

Sol je za telo pomembna, pazite le, da je ne zaužijete preveč.

Hrana brez soli je brez okusa, a na žalost nam lahko ta začimba, če jo uživamo v prevelikih količinah, škodi. Odrasle osebe bi morale na dan zaužiti 2,3 mg soli, osebe, ki imajo težave s previsokim pritiskom, pa le 1,5 mg. Preveč soli v telesu lahko poveča verjetnost za nastanek bolezni srca in ožilja.
To so znaki, da morate zmanjšati vnos soli:

Veliko urinirate

Pogosto uriniranje je klasičen znak, da uživate preveč soli, povsem mogoče pa je tudi, da imate druge zdravstvene težave. Gre namreč tudi za simptom, ki se pojavi pri sladkorni bolezni in vnetem mehurju. Pojdite k zdravniku, da bi ugotovili, kaj je razlog za to težavo.

Pozabite na jutranjo kavo! Precej boljša izbira je pesin sok, ki ga lahko pripravite kar sami. Ta bo vaše telo oskrbel s številnimi pomembnimi vitamini, minerali in drugimi hranilnimi snovmi ter tako poskrbel za odličen začetek dneva. Po želji lahko peso kombinirate tudi z drugimi vrstami sadja in zelenjave.

Kaj so torej tisti najpomembnejši razlogi, zaradi katerih je redno pitje pesinega soka tako zdravo? Preverite v nadaljevanju ...

Piše: Anja Drašler v novih Misterijih, www.misteriji.si

Namesto veganstva se uveljavlja - mirna hrana
Vedno znova lahko slišimo ali beremo, da naj bi bili vegani dovzetnejši za prehlad, gripo in druge bolezni. V nasprotju s tem pa številne raziskave kažejo, da je veganstvo eno najbolj zdravih načinov prehranjevanja. A le, če vegani upoštevajo nekaj zlatih pravil,« meni znani nemški zdravnik dr. Ruediger Dahlke, dr. med. Razlaga, kaj pripelje do negativnih izkušenj z veganstvom, prehranjevanjem brez živil živalskega izvora, torej brez mesa tako kopenskih kot morskih živali, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in medu.

»Seveda lahko tudi vegani zbolijo. To je celo zelo verjetno pri tako imenovanih puding veganih in puding vegetarijancih. Zato jaz in moji kolegi, kot sta denimo profesor Colin Campbell in dr. Caldwell Esselstyn, besede vegan ne uporabljamo več oziroma le še zelo redko. Namesto te sam zavestno uporabljam besedo peacefood ali ›mirna hrana‹, kar izrecno pomeni rastlinsko polnovredno hrano.

Bolnik z multiplo sklerozo (MS) naj bi nevrologa v prvih letih po diagnozi videl vsaj enkrat na leto in bil tudi redno v stiku s sestro za MS. »Tudi bolnike, ki se ne zdravijo z imunomodulatornimi zdravili, redno pregledujemo, mogoče manj pogosto, pa vseeno, saj potrebujejo tudi simptomatsko zdravljenje,« nam je povedal Jožef Magdič, nevrolog iz mariborskega UKC.

Bolnike, ki jemljejo nekatera novejša imunomodulatorna zdravila, nevrologi na začetku zdravljenja kontrolirajo celo pogosteje, tudi več kot enkrat na leto.

Letno zaradi radona umre od 90 do 180 ljudi, zaradi prometnih nesreč jih umre od 90 do 150, za pljučnim rakom pa okoli 1300 ljudi.

V Sloveniji, ki ima 2,1 milijona prebivalcev, letno zaradi radona umre od 90 do 180 ljudi, zaradi prometnih nesreč jih umre od 90 do 150, za pljučnim rakom pa okoli 1300 ljudi, je danes na posvetu o radonu v stavbah v Celju povedal svetnik z Uprave RS za varstvo pred sevanji Tomaž Šutej. Največ radona pa je na Dolenjskem in v osrednji Sloveniji.

Prav gotovo vsi starši razmišljamo, kako prisotnost zaslonov vpliva na naše najmlajše in na njihov razvoj. Že pred desetletji smo vedeli, da je pretirano gledanje televizije škodljivo, a v zadnjem desetletju se je število zaslonov v našem življenju močno povečalo. Smo sami kos temu, da se upremo nenehni uporabi pametnega telefona? Tako je priročen, če ne drugega, z njim fotografiramo, ob tem pa mimogrede preverimo še elektronsko pošto in sporočila na Facebooku.

Otroka v prvih letih ne izpostavljajte zaslonom
Naše otroke tako telefoni in drugi zasloni spremljajo že od rojstva. Kako drugače od takrat, ko smo odraščali mi. Moje področje dela je predšolska vzgoja in spodbujanje otroških potencialov od rojstva naprej, zato bom spregovorila predvsem o vplivih zaslona v prvih letih.

Odnos do živali je postal za ene ekonomsko, za druge okoljsko, za tretje pa ideološko vprašanje. In nihče, vključno z najbolj zagretimi »reševalci sveta«, ne vidi več celote in kompleksnega odnosa, v katerega smo vpeti vsi, ki prebivamo na tem planetu. 

Na eni strani imamo skrajnost, v kateri smo kure, goveda, pujse in druge rejne živali za potrebe človeka degradirali na nivo surovine, ki jo proizvajamo v masovnih taboriščih in kot po tekočem traku. Na drugi pa je skrajnost, v kateri nekatere izbrane živali negujemo, občudujemo in se jim posvečamo še bolj kot svojim otrokom. Kolikokrat v parku slišite, pridi k mamici, ko nekdo kliče svojega kužka? Daj atiju tačko?

Projekt SOPA s spodbudnimi rezultati: dosegli že 82% načrtovanih uspešnih obravnav na terenu
Preko 300 strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja je v okviru svojega dela v preteklem letu na projektu SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) nagovorilo skoraj 27.000 odraslih prebivalcev Slovenije. Od tega je 19.000 oseb privolilo v sodelovanje, prek 4.000 teh je trenutno v obravnavi zaradi čezmernega pitja alkohola, ki ga želimo na SOPA zmanjšati ali ustaviti.

“Pri 441 osebah je bila obravnava do sedaj že uspešna, kar predstavlja 82% končnega cilja pilota pristopa, ki se izteče novembra 2020. To pomeni, da so ti ljudje spremenili svoje pivske vzorce in zmanjšali pitje alkohola, ali pa z njim prenehali,” je v predstavitvi trenutnih in načrtovanih aktivnosti povedala vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar. Dodala je, da pri uspešno obravnavanih še 6 mesecev po zaključku obravnave beležimo zmanjšanje ali prenehanje pitja alkohola.

Za bolj zdrave izbire v prodajnih avtomatih -  ne le na fakultetah, ampak tudi v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah
Približno 2 milijardi svetovnega prebivalstva obeh spolov in vseh starosti je debelih oz. imajo prekomerno telesno maso, kar vpliva na številne srčno žilne bolezni, sladkorno bolezen, nekatere vrste rakavih obolenj in posledično na več kot 3 milijone smrtnih primerov letno. Prav okoljski in socialno ekonomski faktorji so glavni dejavniki, ki prispevajo k epidemiji debelosti. Pri tem pa ima prehranjevanje stran od doma, tudi nakup hrane v prodajnih avtomatih, pomembno vlogo.

Vendar pa raziskave Zveze potrošnikov Slovenije in Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede, ki so potekale v okviru izvajanja Nacionalnega programa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015 - 2025 Ministrstva za zdravje, kažejo, da ponudba v prodajnih avtomatih, ki so dostopni študentom oziroma obiskovalcem zdravstvenih in socialno varstvenih ustanov, ne zagotavlja dovolj zdravih izbir.

Sistematični razvoj aktivnosti in terapije s pomočjo konja (TPK) ima svoje začetke v petdesetih letih minulega stoletja, ko so zdravniki in fizioterapevti začeli odkrivati pozitiven vpliv gibanja konja na človekov gibalni, živčni in mišični sistem.

Nepričakovani uspeh mlade danske jahačice Liz Hartel, ki je kljub preboleli otroški paralizi (in posledični paraliziranosti) na olimpijskih igrah leta 1952 osvojila srebrno medaljo v konkurenci z »zdravimi« jahači, je dal zeleno luč številnim raziskavam na tem področju.

V zadnjih letih poslušamo ali beremo o beljakovinah od žuželk in mesu iz laboratorija.

Meni je vsakršna množična živinoreja sporna, pa če ubijemo veliko kravo ali neznatno žuželko. Sporna tudi zato, ker gre za ubijanje bitij, ki so do svojega žalostnega konca obsojena na životarjenje v nevrednih življenjskih razmerah, najpogosteje izločena iz družine, vstran od narave in povsem nesvobodna.

Tudi ose, črički, gosenice ali kobilice so čuteča bitja, ki občutijo strah in bolečino, kar sprejme že zato oporečno meso, zato lahko prav tako kot govedina ali svinjina povzroča bolezni mesojedca, čeprav ni sam lastnoročno ubil telička ali zmlel ličinke metulja.

Rak na želodcu je šesti najpogostejši rak pri moških in deveti najpogostejši pri ženskah. Za njim pri nas vsako leto na novo zboli več kot 450 ljudi. Je izrazito bolezen starejših.

Veliko bolnikov ima ob odkritju bolezen že v napredovalem stadiju, zato je petletno relativno preživetje samo 30-odstotno, pravi prof. dr. Franc Jelenc, dr. med., specialist abdominalne kirurgije.

V Sloveniji je po oceni NIJZ okoli 130.000 oseb s sladkorno boleznijo. Med številnimi možnimi zapleti je tudi razvoj diabetične retinopatije ali poslabšanje vida zaradi sladkorne bolezni. Ta zaplet ogroža kar vsakega tretjega bolnika, zato je Bayer v podporo bolnikom s sladkorno boleznijo in njihovim svojcem izdal dve knjižici o presejanju diabetične retinopatije in diabetičnem makularnem edemu. Obe knjižici sta dostopni pri oftalmologih ali na spletnih straneh bayer.si/dr in bayer.si/dme.

Na pregled očesnega ozadja sladkorni bolnik vsaj enkrat letno
Diabetična retinopatija na začetku ne povzroča težav z vidom ali pa so neopazne in blage. Z napredovanjem bolezni pa diabetična retinopatija preide v diabetični makularni edem, ki lahko povzroči slepoto. Zato so redni presejalni pregledi ključni v obravnavi sladkorne bolezni oči.

Izvajanje cepljenja proti gripi v letošnjem letu določa Pravilnik o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2019. Kot vsako leto tudi letos cepljenje proti gripi poteka pri izbranih osebnih zdravnikih in v ambulantah NIJZ.

Cepljenje je še posebej priporočljivo za skupine prebivalstva, ki so izpostavljene večjemu tveganju za težji potek bolezni in nastanek zapletov zaradi gripe. V te skupine spadajo starejši od 65 let, kronični bolniki, osebe z izrazito povečano telesno težo (ITM ? 40) in nosečnice.

Prednosti polurnega popoldanskega spanca so neprecenljive ...

Bolj srečni ste
Po pol ure spanja se boste počutili polni energije, srečnejši in bolj spočiti. Napolnili ste baterije in z novimi močmi lahko nadaljujete z dnevnimi obveznostmi. 

Naredili boste manj napak 
Če si z ležanjem na kavču privoščite manjši "pretrg možganov", boste pozneje bolj osredotočeni na delo in manj nagnjeni k napakam.

Redna uporaba sodobnih digitalnih tehnologij vpliva na navade in način življenja odraslih in tudi mladostnikov, na preživljanje prostega časa ter pojavljanje novih izzivov in težav na področju zdravja in z zdravjem povezanih vedenj.

Po podatkih mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018), v katero je bilo poleg ostalih področij zajeto tudi področje digitalnih tehnologij, je več kot polovica (64,3 %) 11-, 13-, 15- in 17-letnikov vsaj enkrat dnevno ali pogosteje v spletnem stiku s svojimi dobrimi prijatelji, manj kot polovica (približno 40 %) pa je v stiku s prijatelji iz širšega kroga in z drugimi osebami, npr. starši, brati/sestrami, sošolci, učitelji.

»Mislim, da se bodo razmere začele spreminjati. Nismo še na dnu, gremo pa dol. Nekaj bomo morali ukreniti, in to hitro. Ko si na dnu, se je težko znova povzpeti. Tudi mentorjev ni več pravih, nihče noče več učiti, saj to pomeni dodatno obremenitev pri že tako čezmernem delu.

Izgoreli smo, zato si nihče iz bolnišnice ne želi delati še v zdravstvenem domu, kjer ginekologov že močno primanjkuje. Tudi plačilo ni stimulativno; mlad specialist dobi 19 evrov na uro in za ta denar nihče ni več pripravljen delati med vikendi, prazniki in nočnih dežurstev.