Upamo, da ste vsi, ki berete naše novice, že spoznali, da higiena ne pomeni »ukinitve« potenja, saj bi s tem prezračevalne kanale našega telesa zablokirali z močnimi antiperspiranti.

Verjetno nam ni treba znova navajati že večkrat zapisanih seznamov snovi, ki si jih NE ŽELITE v svoji kozmetiki. Torej, potenje ni napaka in ni nadloga. Nadležen pa utegne biti vonj, ki se razvije, ko pot ostaja na koži in prihaja v stik z zrakom.

Ne preprečujte potenja!

Poleg črke S je vsem štirim skupno tudi to, da so naši najboljši pomočniki pri obnovi možganov in živčevja.

Ko gre za obnovo naših možganov in živčnih celic (nevrogeneza), je ena od najdejavnejših molekul BDNF. Dobro ste prebrali: kljub prevladujočemu prepričanju, da se zreli možgani ne obnavljajo več, zdaj vemo, da to ni »misija nemogoče«. Sodobna nevroznanost je dokazala, da je mogoče možgane in živčevje obnoviti, regenerirati in celo na novo graditi. Znani so številni primeri ljudi z Alzheimerjevo boleznijo, pri katerih so možgani, zlasti na območju hipokampusa, že resno propadli, vendar so se ob upoštevanju protokolov regeneracije v precejšnji meri obnovili.

Kljub temu da življenje na tem planetu nikoli ni bilo prav prijazno, lahko rečemo, da živimo danes v najbolj zastrupljenem okolju, vsaj v času naše civilizacije. Ali obstaja kakšna zaščita pred vse večjo količino strupov, ki smo jim izpostavljeni?

Količino umetno ustvarjenih kemikalij je skorajda nemogoče prešteti. V naša telesa se vtihotapljajo skozi vodo, zrak, hrano, zdravila, kozmetiko, oblačila … Časi, ko so znanstveniki ugotavljali, da v telo vsak dan vnesemo skoraj 100 kemikalij, so veljali v mojem otroštvu. Življenje v razvitih družbah, kakor radi imenujemo življenjski slog, ki se je povsem oddaljil od narave, pa danes povečuje obremenitev s toksini do neslutenih razsežnosti.

Pogovarjati se je treba skozi vse leto in ne samo ob kritičnih dogodkih, kot so razna praznovanja ali zaključek šolskega leta.

Starši in vsi drugi odrasli predstavljajo pomemben zgled, zato njihove navade, tudi v zvezi s pitjem alkohola, še kako vplivajo na mladostnikov odnos do alkohola in njegovo odločitev za to početje. "Zavedati se moramo, da so mladostniki bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola," ob tem dodaja Maja Roškar iz Nacionalnega inšituta za javno zdravje.

Potrebovali smo le pol stoletja, da smo do temeljev porušili mikrobiom našega telesa in tal. Zdaj pa z vso močjo znanosti in tehnologije poskušamo najti načine, da to popravimo.

V zadnjem času se pospešeno vračamo k odkrivanju koristnosti fermentacij v vseh oblikah. Droži, kombuča, domače varjenje piva, kimči in seveda klasično fermentiranje zelenjave postajajo eden zelo pomembnih stebrov zdravja za vsakogar, ki se zaveda, da se obramba našega zdravja pred patogeni in toksini začne s sodelovanjem s koristnimi mikroorganizmi.

Pod turkiznimi vodami svetovnih oceanov se skrivajo žalostne podobe. Grebeni, ki so nekoč spominjali na pisane podvodne deževne gozdove, so opustošeni. Beljenje koral oziroma t.i. deževnih podvodnih gozdov je zajelo kar 84 % oceanskih grebenov.

Gre za najbolj intenziven pojav beljenja koral v zgodovini doslej, opozarjajo znanstveniki. 'Če ne ustavimo segrevanja, bo naša generacija priča izumrtju Velikega koralnega grebena,' so pesimistični.

Teh sedem znakov je jasen signal, da je z vami samo zato, ker trenutno nima boljše izbire ...

Ne govorita o načrtih za prihodnost
Če so vajini načrti za prihodnost zelo površni ali pa sploh ne obstajajo, je čas, da se vprašate, v katero smer gre vaš odnos. Nezainteresiranost partnerja za skupne načrte v prihodnosti, kaže na to, da vajin odnos jemlje zelo indiferentno. 

Porajajo se dvomi
Če vam instinkt pošilja znake, ki so nasprotno od tega, kar si želite verjeti, jih nikar ne preslišite. Strokovnjaki pravijo, da so čustva tista, ki nam pogosto zameglijo razum, da pa je instinkt tisti bolj realni pokazatelj, ki naj mu namenimo pozornost, če si želimo dobro.

Kljub temu da življenje na tem planetu nikoli ni bilo prav prijazno, lahko rečemo, da živimo danes v najbolj zastrupljenem okolju, vsaj v času naše civilizacije. Ali obstaja kakšna zaščita pred vse večjo količino strupov, ki smo jim izpostavljeni?

Količino umetno ustvarjenih kemikalij je skorajda nemogoče prešteti. V naša telesa se vtihotapljajo skozi vodo, zrak, hrano, zdravila, kozmetiko, oblačila … Časi, ko so znanstveniki ugotavljali, da v telo vsak dan vnesemo skoraj 100 kemikalij, so veljali v mojem otroštvu. Življenje v razvitih družbah, kakor radi imenujemo življenjski slog, ki se je povsem oddaljil od narave, pa danes povečuje obremenitev s toksini do neslutenih razsežnosti.

Najbrž je telesna aktivnost zadnja stvar, na katero pomislite, ko ste utrujeni. Številne študije pa dokazujejo, da fizična aktivnost pravzaprav dviguje energijo. Z redno vadbo izboljšamo delovanje srca, pljuč in mišic, te organi pa nam dajejo energijo za vse vrste aktivnosti. Vas zanima, zakaj in kako?

Kako lahko aktivnost prežene utrujenost?
Razumemo, da ste malce skeptični … Zdrav razum nam namreč pravi, da bi moralo biti ravno nasprotno - počitek prežene utrujenost, telesna aktivnost pa vse le še poslabša, ni res? Delno je (saj fizična aktivnost seveda porablja energijo), vendar manjka ključen podatek: fizična aktivnost v telesu tudi ustvarja energijo!

Davek na pretirano rabo antibiotikov je, da skoraj ni mogoče najti bakterije, ki ne bi razvila odpornosti proti kateremu izmed razpoložljivih antibiotikov. Tako je zdravilo, ki je pred stoletjem veljalo za najboljšega, kar jih premore sodobna medicina, danes postalo povzročitelj vse večjega števila okužb s smrtnim izidom.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svari, da danes zaradi bakterijskih okužb umre več ljudi, kot jih je pred iznajdbo antibiotikov.

Pomoč pri IZGORELOSTI

Veliko ljudi prezre znake, ki kažejo na to, da so tik pred izgorelostjo. Telo nas opozarja nenehno, a vendar mu ne prisluhnemo, dokler ne pride do popolnega kolapsa. Prvi korak je da si priznamo, da smo utrujeni in ne zmoremo več. V tem članku opozorimo na ključne dejavnike, ki vodiji do izgorelosti in korake, kako pomagati telesu da se samo pozdravi.

Izgorelost ali burnout (po angleško) je stanje telesne, čustvene in duševne izčrpanosti, ki nastane kot posledica dolgotrajnega stresa. A čeprav se izgorelost najpogosteje pojavi na delovnem mestu, lahko do nje pride tudi zaradi drugih življenjskih situacij (npr. skrb za bolnega svojca, razhod s partnerjem, čustvene obremenitve ipd.).

Zadnjih šestdeset let je veljalo prepričanje, da maščobe škodujejo zdravju. Zdravniki so nas svarili pred nasičenimi živalskimi maščobami ter priporočali uživanje rastlinskih maščob in živil z nizkim deležem maščob. Prehranska priporočila so temeljila na prehrani, bogati z ogljikovimi hidrati. Zdravje ljudi pa je iz leta v leto slabše.

Število obolelih za vnetnimi boleznimi še nikoli ni bilo tako visoko. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, kje tiči razlog. Najnovejše znanstvene raziskave dajejo odgovore, da smo zadnjih šest desetletij živeli v popolni zmoti.

Odgovor je: Iste plačnike in iste dobičkarje. Mogoče dobičkarjev ne poznate. Plačnike pa zagotovo vsak dan gledate v ogledalu. Tako je - dobičke dobičkarjev na koncu vedno plačamo mi … 

Zelene prehode čutimo v dražjih energentih, omejitvah pri izbiri ogrevalne tehnike, novih davkih in vse bolj nesmiselnih uredbah, ki dežujejo iz Bruslja. Včasih tihe želje korporacij so zdaj našle svojo pot v evropsko zakonodajo kot rešitve za okoljsko krizo.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Uživanje liofilizirane konoplje je najbližje uživanju sveže konoplje
Uživanje sveže konoplje priporočam tako kot vsako drugo zdravo hrano. Ker pa konoplje ne moremo kupiti na tržnici tako kot druga zelišča ali zelenjavo, priporočam uživanje liofilizirane konoplje, ki se najbolj približa uživanju sveže konoplje.

S postopkom liofilizacije obdržimo vse tiste sestavine, ki so v sveži konoplji,« pravi asist. Željko Perdija, dr. med., zdravnik specialist interne medicine, gastroenterolog in pulmolog. Z njim smo se pogovarjali o vsakdanji uporabi konoplje za preventivo in uporabi konoplje v medicini.

Strup stoletja[1], ki ga morate poznati!
Zveza potrošnikov Slovenije je v sodelovanju s sedmimi drugimi potrošniškimi organizacijami pod okriljem mednarodne organizacije za primerjalno potrošniško testiranje ICRT (International Consumer Research and Testing) preizkusila več kot 200 izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan. V skoraj tretjini izdelkov so odkrili prisotnost kemikalij iz skupine PFAS, kar potrjuje, da so te per- in polifluoroalkilne snovi še vedno močno prisotne.

Med odkritimi so bile tudi takšne, ki so v skladu s predpisi EU že prepovedane. Zakonodajalce zato pozivajo k odločnejši zaostritvi zakonodaje na področju omejevanja in prepovedi kemikalij PFAS, v vmesnem času pa je treba okrepiti nadzor nad izvajanjem obstoječih predpisov EU za zaščito potrošnikov in okolja.

Količina toksinov, ki smo jim izpostavljeni, je za mnoge nepredstavljiva. Pred kratim je CHD organiziral simpozij, na katerem so različni strokovnjaki predstavili aktualne razmere na področju hrane, ki jo uživamo, vode, ki jo pijemo, in zraka, ki ga vdihujemo.

Četudi mogoče ne veste (ali ne želite vedeti), kakšne so razsežnosti vsesplošnega zastrupljanja, ki smo mu izpostavljeni, posledice zelo verjetno čutite. Utrujenost, za katero ne znamo prepoznati vzroka, megla v glavi, fantomski simptomi, ki se pojavljajo in izginevajo brez jasne razlage …

Sliši se že tako. Zakaj? Ker nekatera visoko predelana živila (t. i. ultra procesirana živila), kot so čokolada, piškoti, čips in sladke pijače, vsebujejo veliko sladkorja in/ali maščob in soli ter razmeroma malo prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov.

Gre torej za hranilno revna in energijsko bogata živila. Zaradi sestave so pogosto zelo okusna, zato jih zlahka pojemo preveč. Če jih uživamo prepogosto, nadomestijo hranilno bolj uravnotežene izbire, kot so sadje, zelenjava, stročnice in oreščki.

Kaj lahko storimo, da bodo naše kosti prožne in trdne tudi po menopavzi?
Ste vedeli, da ima polovica žensk po šestdesetem letu osteoporozo? Obenem kar vsaka druga ženska po petdesetem letu utrpi zlom kosti. Če si zlomi kolk, obstaja velika nevarnost, da bo postala invalidka. Kje iskati razloge za vse večjo poroznost kosti žensk po vstopu v menopavzo?

MENOPAVZA IN NJENE NEVŠEČNOSTI 
Normalno je, da ženska med 48. in 51. letom starosti vstopi v menopavzo. Nekatere z vstopom v menopavzo nimajo večjih težav, druge pa – zlasti v prehodnem obdobju – trpijo zaradi navalov vročine, nočnega znojenja, nespečnosti in nihanja razpoloženja. Vse pogosteje pa se pri ženskah v tem življenjskem obdobju pojavi ali poslabša osteoporoza. Številni njen nastanek povezujejo predvsem z upadom ravni estrogena. 

Priporočljivo je, da večino našega dnevnega vnosa tekočine predstavlja navadna voda. Prepogosto uživanje sokov in podobnih napitkov poveča nevarnost za diabetes tipa 2 in druge zdravstvene težave. Seveda pa lahko to vodi tudi do čezmerne telesne teže. Ogromno ljudi se niti ne zaveda, da lahko pijače s sladkorjem drastično povečajo dnevni kalorični vnos.

Če imate občutek, da ne zaužijete veliko kalorij, številka na tehtnici pa se neusmiljeno povečuje, so ena od prvih stvari, ki jih morate preučiti, nedvomno vaše navade, povezane s pitjem. Pri tem upoštevajte, da je lahko problematično tudi prepogosto pitje 100-odstotnih naravnih sadnih sokov, pa tudi vode z okusom.

Šel sem na kolo. Bilo je mrzlo. Na tleh led, sol, pesek in svinjarija. Zrak, kot da vdihavam železne opilke …

Šel sem iz navade. Kot 22-letni mulc sem z notranjskim planinskim društvom kot štopar nekaj dni potoval po severu Skandinavije. Obiskali smo najvišji finski hrib in malo višjega norveškega v bližini. V druščini je bilo nekaj veteranov Himalaje - koreniti stari dedci. Najboljši časi njihovih teles so bili že zdavnaj mimo, a kar je ostalo, je bilo boljše kot pri marsikaterem mojem vrstniku … Ribnik na 1000 metrov nadmorske višine krepko severno od polarnega kroga?

Obstajajo hujši strupi od težkih kovin, pesticidov in mikroplastike - to so naša čustva! Še Kitajci so ugotovili, da so najmočnejši strupi, ki uničujejo telo - strah, jeza, pohlep, žalost in skrbi!

Sodobne raziskave temu pritrjujejo. Kot v svoji čudoviti knjigi opisuje Gabor Mate, so raziskovalci ugotovili, da na to, ali bodo kadilci zboleli za pljučnim rakom, odločilno vplivajo njihovo počutje in prevladujoča čustva. Raziskovalci so namreč že na osnovi psihološkega vprašalnika z zelo visoko natančnostjo napovedali, kdo od anketiranih bo zbolel in kdo ne.

V Sloveniji je leta 2020 za rakom zbolelo 15.096 ljudi (8.062 moških in 7.034 žensk). Poseben izziv predstavljajo redke rakave bolezni, ki jih je v Sloveniji približno 3.000 novih primerov letno. Rak ostaja ena najpogostejših in najzahtevnejših zdravstvenih težav sodobnega časa, zato je razumevanje njegovih vzrokov in možnosti zdravljenja ključnega pomena.

Kaj pa so glavni razlogi za nastanek rakavih celic?
Razvoj raka je pogosto posledica kombinacije več dejavnikov. Med najbolj pogoste se šteje nezdrav življenjski slog, ki vključuje nezdravo prehrano, pomanjkanje telesne aktivnosti, kajenje in stres.

Z napačnim povzemanjem znanstvenih ugotovitev spletni naslovi pogosto prispevajo k širjenju prehranskih zmot, kar nas lahko zavede in vpliva na naše prehranjevalne navade.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so zbrali nekaj nesmiselnih prehranskih nasvetov, objavljenih pod senzacionalističnimi naslovi v slovenskih spletnih medijih, ter s pregledom znanstvene literature razkrili prehranske zmote, ki jih naslavljajo.