Kar je za enega dobro, je za drugega slabo – so včasih rekli ljudje. Da živila lahko povzročajo bolezni, je menil že Hipokrat 400 let pred našim štetjem. Domneval je, da sta škodljiva mleko in sir. Alergija na hrano se nato pojavi v 19. stoletju, ko je zdravnik dr. Quincke odkril jajca kot povzročitelja otekanja sluznice v predelu ust in žrela. Po njem se imenuje alergijski edem – Quinckejev edem.
Alergija na hrano ni tako skrivnostna kot prehranska intoleranca, čeprav tudi o alergiji še ne vemo vsega. Veliko faktorjev vpliva na to, ali se razvije alergija ali intoleranca za eno ali več živil. Najvažnejša od teh faktorjev, ki vplivajo drug na drugega, sta podedovana imunska pomanjkljivost in okolje (katere morebitne škodljive snovi človek pridobi s hrano, katera zdravila jemlje in katerim škodljivim snovem v naravi je izpostavljen).
Alergija na hrano prizadene 2 – 5% prebivalstva. Imenujemo jo tudi kot t.i. takojšnja alergija na hrano, ker se odziv začne že od nekaj minut do nekaj ur po zaužitju škodljive hrane. V zelo redkih primerih je prizadeti niti ne zaužije, saj za zelo hud odziv zadoščata že dotik ali vdihavanje njenih drobnih delcev, ki sta lahko celo smrtna, čeprav je ta nevarnost resnično zelo majhna.
Na drugi strani pa imamo intoleranco na živila, ki težave povzroča že 50% populacije. Pokaže se od 2 do 72 ur po zaužitju, ni smrtno nevarna, simptomi pa so lahko podobni alergiji, zato ju velikokrat zamenjamo.
Intoleranca na hrano pomeni, da naše telo ne »tolerira« določenih živil. Podobno kot pri alergiji na hrano, v večini primerov težave povzroča določena beljakovina v živilu, vendar so tudi tu izjeme.
Intoleranco lahko spremljajo simptomi kot so napenjanje, občutek, kot da bi se nam hrana pretakala po trebuhu, neprestani glavoboli, pomanjkanje koncentracije, bolečine v sklepih in mišicah, težave s prekomerno težo in nepojasnjeni izpuščaji na koži.
Katero živilo točno nam povzroča težave, težko sami ugotovimo, saj so simptomi zakasneli, poleg tega pa redko uživamo le eno živilo naenkrat.
Zato je smiselno opraviti test intolerance. Izvidi pacientov, ki jih testiramo v laboratoriju so različni. Največkrat se ponavlja preobčutljivost na kravje mleko (in izdelke iz mleka), lešnik, kivi, jajca, pšenico.
Po izločevalni dieti, ki jo upoštevamo 2-3 mesece, naj bi tudi simptomi izginili. Vendar pa je potrebno biti posebno previden, da ne pride do pomanjkanja esencialnih snovi, ki smo jih sicer vnašali pred dieto.
za konec še čisto takole, iz prakse... Prehransko intoleranco žal sami pogostokrat napačno opredelimo kot alergijo. Ker so si znaki podobni so mnogi prepričani, da imajo alergijo na hrano, v resnici pa so morda intolerantni na določeno živilo. Zaradi tega dejstva so tudi ljudje "razočarani", ko se odpravijo na testiranje alergije in so testi negativni, saj gre pri alergijah za merjenje specifičnih IgE protiteles. Kljub temu, da je test alergije za določeno živilo negativen pa je lahko prisotna intoleranca in je test intolerance (kjer merimo protitelesa IgG4) pozitiven.
Zato je potrebno najprej poznati in prepoznati razliko med obema stanjema, šele potem se lahko odločamo za analizo, ki bo primerna za nas.
Kar je za enega dobro, je za drugega slabo – so včasih rekli ljudje. Da živila lahko povzročajo bolezni, je menil že Hipokrat 400 let pred našim štetjem. Domneval je, da sta škodljiva mleko in sir. Alergija na hrano se nato pojavi v 19. stoletju, ko je zdravnik dr. Quincke odkril jajca kot povzročitelja otekanja sluznice v predelu ust in žrela. Po njem se imenuje alergijski edem – Quinckejev edem.
