V zvezi s pohlepom se danes najpogosteje omenja bogate vodilne uradnike držav, podjetij in nevladnih organizacij. Oni najpogosteje omenjajo vodilne uradnike delavskih združenj. Vsi skupaj se strinjamo, da tudi mnogih varuhov zdravja, pravice in 'resnice' (zdravnikov, pravnikov in znanstvenikov) pri njihovem ravnanju ne vodi toliko skrb za obče kot za lastno dobro.

Znamo se tudi privoščljivo nasmihati sosedu, ki se je uštel s krediti ali je skušal utajiti davke (po domače 'je delal na črno'), pa mu ni uspelo. Tu pa se naše dojemanje pohlepa počasi konča; kot da je pohlep vezan samo na denar …

Piše: Regina S. Rant v Karma plus

Vem samo to, da nič ne vem.
Sokrat

V dnevnih poročilih je bilo nedavno govora o šoli, kjer so namerili izjemno visoko stopnjo radona. Radon je radioaktiven plin, ki se nahaja v notranjosti zemlje in počasi prodira na površje. Če naleti na zaprto podzemsko jamo, se tam koncentrira. Takih jam je polno v kraškem svetu. Če stoji nad jamo stavba, se plin nabira bodisi v kleti bodisi v pritličnih prostorih, če stavba ni podkletena.

Najslabše je, če se plin lahko nabira v kleti, ker kleti ni mogoče dobro prezračiti. Kot vsaka radioaktivna snov je tudi radon zahrbten morilec. Še posebno so na radioaktivne snovi občutljivi otroci.

Piše: Peter Liefhebber

Prvi dve besedi, ki jih je izgovoril Imad Elawar, ko še ni dopolnil dveh let, sta bili 'Jamileh' in 'Mahmoud'. To samo po sebi ni nič nenavadnega, če ne bi ta libanonski otrok kasneje zatrjeval, da sta to imeni ljudi, ki ju je poznal v svojem prejšnjem življenju.

Za njegovo družino so napočili zmedeni časi. Mali Imad je nenehno govoril o svojem 'prejšnjem življenju'. Omenjal je imena ljudi, govoril o svojem imetju, povedal je, da se je včasih pisal 'Bouhamzy' in da je živel v libanonski vasi Khriby (še preden je znal ime pravilno izgovoriti je govoril o 'Thlibyju'), nedaleč od vasi Kornayel, kjer je živel sedaj.

Piše: Alma M. Sedlar v Vivi www.viva.si

Posvetite nekaj svojega dopustniškega časa svojim otrokom in poskrbite da bodo v polni meri uživali na počitnicah. Vendar pa ob tem ne pozabite na svojega partnerja in na vajin odnos.

Dokler je Zarja še majhna, bomo na počitnice hodili kar z barko," je rekla prijateljica Urša. "Zanjo bo pravo doživetje, če bo zaspala na enem otoku in se zbudila nekje drugje. Ko ji bo barke dovolj, se bomo izkrcali, vsekakor pa se bomo med plovbo veliko pogovarjali o življenju na morju, marsikaj pa bo spoznala tudi sama."

Nikoli v življenju nisem znal moliti. Nisem vedel, kako. Končno se nisem niti več trudil, da bi se naučil moliti.

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema blazinama. Ob postelji je bil prazen stol. Duhovnik je takoj pomislil, da so očetu rekli, da ga pride obiskat.

»Kot vidim, ste me že pričakovali,« je dejal župnik.

Otrokom ne pustite, da se igrajo v stranišču, češ, da je tam umazano. Po drugi strani pa ste povsem brezksrbni pri uporabi zobne ščetke, pametnih naprav, pisarne in še bi lahko naštevali. Poglejte si, kaj je še bolj umazano od wc-školjke in morate čistiti.

Zobna ščetka
Imate zobno ščetko v istem prostoru kot je wc-školjka? In to še nezaščiteno, kar pomeni, da je izpostavljena mikrobom, ki so v zraku. Da ne omenjamo, da s splakovanjem školjke pri odprtem pokrovu v zrak spustite še marsikaj neprijetnega. Kaj storiti? Zobno ščetko imejte vedno pokrito, wc-školjko pa splakujte z zaprtim pokrovom.

Lažne rešitve
Zakaj današnje strokovne in vladne elite ne govorijo o resničnem ozadju problemov, ki jih tu razgaljamo? Zato ker bi s tem ogrozili svoj priviligirani položaj in status, ki jim pomeni več kot vse ostalo. Tako predlagajo zgolj ukrepe - kozmetične popravke sedanjega sistema, ki za kratek čas morda res odložijo krizo, a ta se bo zatem pokazala v še grozljivejši podobi.

Prekomerno tiskanje dolarjev - kar za reševanje globalne krize počno prav zdaj - pomeni neposredno krajo iz žepov državljanov vsega sveta. Z novim obrokom ni mogoče rešiti sestradanca, ki ne zna poskrbeti zase, pač pa le odložiti agonijo.

Piše: Ingrid Požar, dr. med. v Vivi www.viva.si

Intervju: prof. dr. Matthew Clark, psiholog s klinike Mayo
Ob hitrem življenjskem ritmu je le malo verjetno, da bo v prihodnje stresa kaj manj, ker pa gre za pomemben dejavnik pri nastanku številnih bolezni, je pomembno, da se ga naučimo obvladovati. Bolj ko bomo sposobni brzdati stres, bolj bomo zdravi in zadovoljni. Na drugi strani je nekaj stresa, ki spremlja izzive, tudi dobrodošlo.

Prof. dr. Matthew Clark, ki se s stresom ukvarja že več kot dvajset let, pravi, da je cilj v pravem ravnovesju, pri čemer nam je v pomoč, če smo predvsem odkriti do sebe. Z njim smo se pogovarjali ob njegovem obisku v Ljubljani, kjer je predaval na simpoziju o obvladovanju stresa, ki se je tudi v naši raziskavi o zdravstveni pismenosti v Sloveniji izkazal kot pomembno področje.

Izguba las, bolečine v trebuhu in v hrbtu … Stres ne vpliva le na naše duševno zdravje, ampak celotno telo.

Raziskava, ki je potekala v 142 državah in v kateri je sodelovalo 150 tisoč ljudi, je pokazala, da stres in druga negativna čustva slabo vplivajo na zdravje, saj sta naš um in telo neločljivo povezana. "Zaradi stresa začne telo proizvajati stresne hormone, kot je kortizol, ki slabijo imunski, nevrološki in prebavni sistem,“ razlaga zdravnica Nancy Molitor z univerze Feinberg School of Medicine. Gre za začaran krog, še pravi Molitorjeva, zato je pomembno, da zmanjšamo stres, ki lahko vodi v zelo resne težave, kot so debelost, depresija in bolezni srca in ožilja.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Najstarejše, a sodobno in najbolj izpopolnjeno glasbilo v dobi človeka
Predlani je Ljuben Dimkaroski v Veliki Britaniji, v Odprti hiši v Cambridgeu, pred kakimi tridesetimi povabljenimi profesorji, študenti in znanstveniki zaigral na koščeno piščal. Preden je zaigral, je bilo občinstvo vidno zadržano, češ, kaj bo pa ta zdaj zaigral na to staro kost. »A ob prvih zvokih so poslušalci onemeli. Pričakovali so, da bom na piščal zaigral le nekaj osnovnih tonov, jaz pa sem začel s klasiko, Bachom,« pravi Dimkaroski in ta dogodek omenja kot začetek širjenja glasu o čudežnem pradavnem glasbilu po vsem svetu.

»Zame je to bilo potrdilo, da sem na pravi poti,« pravi umetnik, ki je sam rekonstruiral neandertalsko piščal, pri čemer je uporabil šestdeset tisoč let staro fosilizirano kost jamskega medveda. In poudarja, da je tako s svojim igranjem domnevno piščal neandertalca spremenil v sodobno glasbilo, ki ga tudi sam hrani v etuiju za očala in z njim družno potujeta že pet let.

Od davnine so človeka zanimala tri vprašanja; 1. Od kod sem prišel 2. Kaj naj tu počnem in 3. Kam bom po smrti odšel. Fizično vsi vemo od kje smo prišli: Od tam kamor marsikdo, ko je jezen pošilja nekoga.

Ampak od kje je prišla ta neuničljiva energija, ki nam omogoča, da živimo? Drevo kostnaj je mogočno drevo, katerega korenine segajo več metrov v globino zemlje, debelina debla je lahko tako obsežna, da ga ne more objeti en človek, v višino pa lahko sega tudi do dvajset metrov. Vendar ko v roki držiš en kostanj si težko predstavljaš, da je v tem enem kostanju tako mogočna sila, da iz tega enega kostanja lahko zraste veliko veličastno drevo. Tudi, če kostanj prerežeš na pol v njem še vedno ne vidiš nobenega drevesa, za mnoge evo dokaz, da v enem kostanju ni nobenega drevesa.

Zato ker so moški močnejši in nasilnejši? Prav gotovo, a to je zgolj ena plat. Moški ženske potrebujejo in vedno so znale nekatere ženske to izkoristiti, pa če so živele v še tako afganistanskih okoljih.

Tudi nasilje, ki se ga ženske poslužujejo v odsotnosti telesne moči, potrebuje zgolj dosti več časa, sicer pa besede nimajo manjšega učinka kot pesti, redilna hrana poškoduje notranje organe kot nož, čustvena nedosegljivost pa ubija kot krogla. Vsekakor ženske v podrejeno vlogo pogosto (pri)silijo moški s svojim nasiljem. A kdo jih za to vlogo vzgaja?

Ste se tudi vi na dopustu zaljubili? Možnost, da bo romanca trajala dlje od poletja, je danes precej večja kot pa v preteklosti. Poletne romance se namreč danes razvijejo v povprečju v pet let trajajočo zvezo.

Poletne romance ne trajajo več le eno leto, ampak se vse bolj pogosto razvijejo v zveze, ki v povprečju trajajo pet let, je pokazala študija britanskega turističnega spletnega portala. V raziskavi je sodelovalo 2000 parov, ki so skupaj vsaj pet let in izkazalo se je, da se jih je kar šest od desetih spoznalo prav na počitnicah.

Znamenja "finančne bolezni"
Če bi v neki civilizaciji opazili naslednje pojave:
- naraščajočo stisko ljudi, ki se čutijo prevarane;
- poglabljajoči prepad med bogatimi in revnimi, pri čemer srednji sloj izginja;
- globalno politiko v službi globaliziranega kapitala, v nasprotju z interesi ljudskih množic;
- strah pred terorizmom in psihozo nenehnega strahu in ogroženosti;
- indoktrinacijo, propagandno invazijo medijev in prikrivanje pravih dejstev;
- uničeno okolje zaradi brezobzirnega, h kratkoročnim učinkom naravnanega ropanja narave;
- zaradi onesnaženja vseh vrst ogroženo zdravje prebivalstva, ki tako postaja vse bolj apatično;
- izkoreninjenost, odtujenost človeka od narave in samega sebe, bi verjetno pomislili, da je to verjetno posledica nekih globoko ukoreninjenih, sistemskih razlogov. K vsemu temu denar obilno prispeva.

Verjeli ali ne, ampak moški se z leti naučijo bolj ceniti svoje lepše polovice. Med drugim je s starostjo tudi zveza bolj trdna, saj sta zakonca v letih vse bolj povezana ter odvisna in navezana drug na drugega.

Moški svoje žene bolj cenijo pri 60. in 70. letih kot pa v mladosti in srednjih letih. Srečni pari, ki ostanejo poročeni vse do starosti, se lahko veselijo boljšega časa, ki ga lahko preživijo skupaj. Z leti se partnerja še bolj zbližata in sta v zakonu srečnejša. To je pokazala študija, pri kateri je sodelovalo 268 moških med 19. in 92. letom starosti.

Na Otoku so naredili raziskavo, v kateri je več kot tisoč ljudi odgovorilo na vprašanje, ali spijo goli ali v pižami. Preverite, do kakšnih zaključkov so na podlagi odgovorov prišli avtorji ankete.

Na Otoku so opravili raziskavo, ki je razkrila, kako dejstvo, da partnerja spita gola, vpliva na zvezo. V raziskavi je sodelovalo več kot tisoč ljudi, rezultati pa so pokazali, da štirje od desetih vprašanih spijo goli.

»Idejne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z razpršeno poselitvijo«

so kot samostojni programi ali kot nadgradnje oziroma novelacije že obstoječih operativnih programov odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Idejne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda bodo z realnimi kazalci pokazale, kakšne postavitve kanalizacijskega omrežja in malih čistilnih naprav so ekološko in ekonomsko najbolj upravičene.

Poseben poudarek je na območjih, ki se nahajajo izven aglomeracij oziroma na zaščitenih območjih.

Bil je mož, ki se je trudil ženi vsak dan na nov način povedati, kako rad jo ima.
Ni se ponavljal in je vsak dan zapisal kar ji je izgovoril.
Tako mu je uspevalo, vsak dan na nov način, razveseliti ženo.

Po mnogih letih, pa se mu je zgodilo, da ni našel več novih besed, da bi ji povedal kako rad jo ima.
Ljubezen do nje ni ponehala in srce mu je govorilo, da če ji ne izreče nekaj ljubečega, jo bo to razžalostilo.

Iz vse ljubezni si reče, s tem ne bom nikomur naredil nič slabega, ter se odloči da pogleda v zapis, kaj ji je prvi dan izrekel in ji to kasneje izreče.

Zaradi lastnih izkušenj in opazovanja ljudi in sveta okoli sebe, sem se tokrat odločila pisati o strahu, ki je res velik problem, dandanes vse večji. Verjetno se boste tudi sami strinjali, da, na žalost, večina ljudi, večino časa, živi v stanju strahu. Dejstvo je, da strah doživljamo prav vsi, eni bolj, drugi manj intenzivno, odvisno spet od situacij.

Strah nam povzroča nešteto nevšečnosti, ki se jih morda sploh ne zavedamo, v vsakem primeru pa nas zelo omejuje. Strah je, poleg ljubezni, naše najmočnejše čustvo. Dotika se vsega kar razbiramo iz okolice, vsega kar mislimo, kar govorimo in kar delamo. Vpleten je v naše izbire in odločitve, v vse naše reakcije in odzive. Vse izkušnje, ki jih doživljamo, pa lahko pridejo samo iz dveh naslovov, našega stanja ljubezni ali našega stanja strahu.

Piše: Ivan Soče v novi Karma plus

Bolnišnice so prepolne ljudi, ki so zboleli zato, ker so verjeli, da njihova najljubša hrana, ki so jo priporočali prehranski in zdravstveni strokovnjaki, ne bo uničila njihovega zdravja in pahnila v trpljenje njih in njihove najbližje in pomembno okrnila nujno zdravstveno pomoč drugim.

Morda so koga presenetili izsledki najnovejše znanstvene raziskave, ki je bila objavljena v skoraj vseh medijih, v kateri so dvajset let spremljali 6381 oseb in ugotovili, da je uživanje živalske hrane morda celo nevarnejše kot kajenje.

Razlogi, zakaj ženske ne zaspijo ali spijo tako kot moški, so posledica več dejavnikov. Ženske potrebujejo več časa, da zaspijo. Pravijo, da so sicer večkrat zaspane, pri njih je večja verjetnost za nespečnost, v primerjavi z moškimi pa dlje spijo v globokem spancu. Obstaja razlaga, zakaj med spoloma, kar se tiče spanja, obstajajo razlike.

Monica Mallampalli, direktorica znanstvenega programa na združenje za raziskavo zdravja pri ženskah (Society for Women's Health Research), je za The Huffington Post povedala, da ko nanese beseda na žensko in spanec, pri tem ni nobene "posebnosti“. Vendar v upanju, da bi le dognali razlike, so se na razpravi zbrali vsi večji strokovnjaki, ki preiskujejo spanec pri ženskah.

Varnost, ki to ni
S tradicijo nam je vcepljen občutek, da si je treba zagotoviti varnost. Želja po zagotovitvi varnosti je sicer nekaj običajnega, a v nasprotju z naravnimi danostmi. V ozadju je strah, da ne bomo kos življenju. Toda v naravi varnosti ni. Življenje samo je smrtno nevarna stvar. Nikakršne garancije nimate, da boste čez pet minut še živi.

Življenje je neprestana sprememba, varnost pa je blokiranje sprememb, torej nekaj kar je uperjeno k nespremenljivosti, statičnosti. Ko iščeš varnost, krniš življenje v sebi, svoji duši strižeš peruti in zanikaš svoje (zelo slabo poznane) potenciale.

Novi avtomobili, prodani v Evropski uniji leta 2013, so štiri odstotke čistejši kot tisti, prodani leto prej, razkrivajo podatki raziskave Evropske agencije za okolje (EEA). Okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da gre pri tem za veliko zavajanje.

Povprečen avtomobil, prodan v Evropski uniji, v zrak na prevoženi kilometer izpusti 127 gramov ogljikovega dioksida, kar je kazalnik, da bodo avtomobilski proizvajalci zlahka dosegli zgornjo zakonsko predpisano mejo, ki določa, da morajo biti emisije CO2 do leta 2015 v povprečju omejene na 130 gramov.