Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Kako obudimo svoj naravni vid
Večina laikov in tudi strokovnjakov meni, da vid z leti peša. Zato moramo vsi prej ali slej nositi očala ali kontaktne leče. A dr. Williams Bates je takšno domnevo postavil na glavo. Z njegovo naravno metodo za izboljšanje vida si je veliko ljudi zmanjšalo slabovidnost. Tudi Leo Angart iz Danske, ki smo ga v Misterijih pred leti že predstavili, je bil sprva prepričan, da svojega vida ne more okrepiti, potem pa je razvil učinkovite vaje, ki so bile kos izzivu. Svojo metodo zdravljenja motenj vida in bolezni oči je poimenoval očesni taj či.

Avtor metode vidi izboljšanje vida kot vzpostavljanje ravnovesja s štirimi ključnimi elementi: spreminjanjem omejujočih prepričanj (denimo z nevrolingvističnim programiranjem), fizičnimi vajami za oči (Batesove in druge vaje), delom z energijo (pransko zdravljenje) in vizualizacijo (meditacije, sprostitve).

Vsak se za to trudi, tako ali drugače

Zmeraj znova, vse dokler obstaja zmota in zabloda v nas, si jo moramo priznati in jo iz vsega srca odstraniti.

Beseda moramo, ni v kontekstu kot prisila, ampak v smislu zavedanja, da brez tega ne gre, da brez tega se ne da narediti, niti osvobajajočega koraka, kaj šele stopiti na odrešujočo pot.

Mnogi si rečejo, tudi po neuspehih in vseh trdih udarcih, razočaranjih, kajti zablode in zmote ter posledice, so tako zahrbtne, bom pa ostal isti, tak kot sem karkoli se bo že zgodilo.

Piše: Bern Jurečič

Čeprav za večino področij, na katerih se udejstvujemo, velja splošna trditev, že skoraj floskula, da gre vse vedno hitreje naprej in da se bo svetu od vrtoglavega napredka zavrtelo v glavi, pa je le malo področij, kjer bi se nagle spremembe tako hitro prijele kot ravno v komunikaciji.

Skoraj dnevno izboljšane možnosti sporazumevanja, hranjenja spominov in slik, navezovanje stikov in povezovanje na toliko načinov, da jih je praktično nemogoče našteti, bodisi zato, ker je med različnimi, denimo zvočnimi, slikovnimi in še drugimi zapisi toliko različnih kombinacij - da o trgovskih zaščitenih imenih ne govorimo -, da jih je komaj mogoče razlikovati med seboj, bodisi zato, ker bo tudi v primeru, če bi nam to nekako že uspelo napraviti, še prej, preden se bo posušila tiskarska barva tega članka, razvoj že priskrbel spet neko novo možnost, še boljšo kot vse prej.

»Ne prizadenejo nas drugi s svojimi besedami. Prizadetost čutimo zaradi pomena, ki ga mi damo njihovim besedam.« Mateja Kunc

Pred kratkim sem svojo skupino na Facebooku povabila k razmišljanju o tem, ali utemeljeno lahko pričakujemo, da bi nas drugi morali sprejemati takšne, kot smo. S svojim vprašanjem sem jih želela spodbuditi k razmišljanju, kaj si pravzaprav želimo od svojih partnerjev, ko pričakujemo, da nas bodo pripravljeni jemati takšne kot smo.

Bi lahko rekli, da s tem od svojih bližnjih pričakujemo, da bodo brez zadržkov sprejemali tisto na nas, kar imamo sami za svojo dobro stran, v kar smo prepričani, nas navdaja s ponosom in veseljem, nam dviga samozavest in vero vase? Mislim, da ne. S tem običajno nimamo težav. Kvečjemu smo kdaj lahko malo jezni na svoje drage, če mislimo, da od njih dobivamo manj priznanja, kot bi si ga po naše zaslužili.

Naslov današnjega pisanja je Uvod v NATO potop.

Glede na to, da sem dolgoletni priznani teoretik zarote bom podal nekaj izjav glede tekočih dogodkov, ki se nam trenutno dogajajo.

Vedno mi je bilo vseeno kaj si kdorkoli misli o meni, o mojih pisanjih ali videih.

Tisti, ki vam moja pisanja in videi niso všeč jih enostavno preskočite lahko me pa na socialnih omrežjih tudi blokirate in bom izginil iz vašega virtualnega življenja.

Religija je eno izmed najmočnejših karmičarskih orodij za poneumljanje, podrejanje in izkoriščanje ljudi. Religiozno programiranje je popolna kombinacija Zla, saj je sestavljeno iz laganja in nasilja. Tudi laganje je nasilje, saj predstavlja nasilje nad Resnico. Temelj religiozne laži je, da obstaja bog.

V zgodovini je obstajalo na tisoče bogov in vsi naj bi bili Eni in Edini Stvarniki Sveta in ljudi. Danes je kljub njihovi nesmrtnosti “živih” le malo bogov. Starim modelom se je pridružil še novi, New Age oziroma Novodobni bog, katerega že nekaj desetletij kanalizira Neale Donald Walsch. Vsaj tako on misli.

Poglejmo, kako nam karmičarski lažnivec in v resnici le človek z drugega planeta, ki se pretvarja, da je bog, preko Neala sporoča, da smo njegovi otroci.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Vsak si zasluži, da s tega sveta odhaja in odide dostojanstveno
Dr. Carmen L. Oven že osmo leto vodi Hospickafeje - pogovore o smrti, izgubi, žalovanju, življenju. Izbrane pogovorne večere, ki se jih je v preteklih sedmih letih nabralo že šestinšestdeset, z različnimi sogovorniki je strnila v knjigo Do kdaj živim - zgodbe Hospickafejev. Izšla je ob tridesetletnici Slovenskega društva Hospic in je namenjena zmanjševanju tabujev o smrti, ki so v slovenski družbi še vedno zelo prisotni. (Knjiga je na voljo na Misteriji.si)

Komu ste namenili knjigo, kako želite, da jo bralci uporabljajo?
Želela sem ustvariti univerzalno podporo v zgodbah, ki bo v pomoč ljudem ob smrti bližnjega, spremljanju umirajočega, žalovanju … Verjamem tudi v orakelj - da se nam knjiga odpre ob vsebini, ki jo v tem trenutku potrebujemo. V knjigi so zaključene zgodbe, ki jih lahko beremo tudi posamezno, ne glede na čas, prostor ali občutja, v katerih smo. Globoko namreč verjamem, da tudi knjige »berejo« nas. Po mojih izkušnjah ni naključje, kaj v določenem trenutku beremo.

Kronično preobremenjevanje iz odgovornosti za potrebe drugih, je (pre)velika neodgovornost do sebe.

Sade sati je sedem let in pol dolgo obdobje, ki se pri vsakem od nas ciklično ponavlja na približno vsakih trideset let. Kolikokrat ga bomo doživeli, je odvisno od dolžine življenja, večina pa ga preživlja dva do trikrat.

Marsikje velja za težko obdobje, zato ga mnogi pričakujejo z velikim strahom. Gre za precej razširjeno prepričanje, da nam lahko prinese boleče izkušnje na najobčutljivejših področjih življenja, kot so zdravje, odnosi, posel ali finance. Mnogi celo verjamejo, da gre za obdobje, ko nas življenje najbolj uči svojih lekcij. Sama ne mislim tako. Prepričana sem, da je strah pred Sade satijem v resnici odveč. Težav nam namreč ne prinaša obdobje samo po sebi. Če jih doživimo, jih zato, ker ne razumemo njegove narave.

Nekateri so najsrečnejši, ko dobijo prvega otroka, drugi, ko študirajo, in tretji, ko dobijo prvi poljub. Kako bi vi opisali najsrečnejši dan v življenju? Preverite, kaj pravi raziskava in ali spadate med večino.

Študentska leta že dlje časa veljajo za najsrečnejše obdobje v življenju, nova raziskava, ki je potekala pod vodstvom Chimes centra v Uxbridgeu in v kateri je sodelovalo 1.000 odraslih, pa je znova potrdila, da je obdobje obiskovanja predavanj, učenja, druženja s sošolci in obiskovanja knjižnic večini pomembnejše od na primer rojstva prvega otroka ali poroke, poroča Daily Mail.

Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

Kaj vas je osrečilo danes? Objem partnerja, otroški nasmeh, zahvala brezdomca, ki ste mu poklonili evro? Ali pa ste nenehno nezadovoljni, ker ste prepričani, da je sreča samoumevna, celo naša pravica, pa kar niste srečni? Sreča je nekaj, po čemer stremi večina ljudi. Vemo, da je sreča nekaj, kar naj bi nam pripadalo - tako rekoč naša pravica. In ni ga človeka, ki ga to notranje hrepenenje ne bi gnalo, da bi jo dosegel, poiskal, si jo prilastil … Zdi se, da nam nenehno uhaja in da je nikoli ni dovolj.

Kot potrjujejo raziskave - in tudi naše izkušnje - je dolgoročno ne prinašajo ne denar ne partnerji ne otroci ne poklic ne materialne dobrine ne naključne ugodne priložnosti. Je torej sreča stvar usode, na voljo le nekaterim izbrancem s srečnimi geni? Ne. Sreča je dosegljiva vsem, vendar - tako kot vse, v čemer bi radi blesteli - zahteva svojo šolo.

Ničesar ne počnemo podzavestno, le vsega ne počnemo enako zavestno

Ideja o obstoju podzavesti je v naši družbi zelo prisotna. Nanjo se sklicujemo, ko si ne znamo pojasniti svojih občutij in odzivov. Na njej temeljijo tako rekoč vse metode in tehnike s področja duševnega zdravja. Je kot nekakšna dogma, tako splošno sprejeta, da skoraj ne dopušča dvomov vanjo. A ravno zaradi velikega pomena, ki se podzavesti pripisuje in nenazadnje vpliva, ki ga ima njeno razumevanje na naše dojemanje sebe, si nedvomno zasluži, da si jo pobliže pogledamo.

Zagovorniki koncepta podzavesti trdijo, da smo v svojih odzivih pogosto vodeni s skritimi miselnimi procesi, ki se jih ne zavedamo in nad katerimi nimamo nadzora.

Leta in leta smo se trudili, da bi »ubili« tisto mehko rdečo zadevo v prsih, ki nenehno utripa. Leta in leta smo trenirali, kako ne čutiti, kako zatreti v sebi vse občutke, kako potlačiti vse slabo, kar smo naredili in kar so nam naredili. Vsakič znova smo ga udarjali, špikali, tlačili, mečkali, obtoževali, nesprejemali in zanikali.

In kako naj sedaj po vseh teh travmah, bolečinah, epizodah v odnosih in vseh potlačenih izkušnjah, rečemo »Ooooo, čutim svoje srce, jaz sem srčen človek, sprejemam in odpuščam vsem in ljubim vse ljudi!«, če sploh ne vemo, kaj ljubezen je?

Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih, www.misteriji.si

Grafologija odkriva vzroke za zdravstveno stanje
»Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen,« pravi zeliščarica Magdalena Metelko. Med slovenskimi zeliščaricami izstopa po tem, da povezuje zeliščarstvo z grafologijo. In ima umetniški talent – napisala je knjigo Ljubezen in okamenelo srce.

Z grafologijo ljudem poleg njihovih talentov in osebnih značilnosti med drugim odkriva tudi razmerje in intenzivnost čustev, ki vplivajo na delovanje žlez z notranjim izločanjem in z njimi povezanih organov, energijske pretoke v telesu in blokade, torej prvotne vzroke za zdravstvena stanja ...

Piše: Branko Gradišnik, odpisatelj v Vivi www.viva.si

Kaj rečem materam, ki si želijo nasveta, kako biti »popolne«? »Tako kot je starejši človek manj star od starega človeka, je popolna mati manj dobra od še kar dobre matere …«

Vzajemnaa ljubezen med staršem
Pojdimo od začetka. Vsaki materi, če ima moža oziroma »partnerja«, najprej rečem, da vzgoja otrok ne poteka v odnosu do otroka, ampak znotraj razmerja s sozakoncem. Starša sta živi zgled: otrok se vzgaja sam od sebe, s posnemanjem, z nezavednim notranjenjem tako matere kot očeta, še sploh pa razmerja med njima. Fantek se od matere nezavedno uči, kakšne so ženske, od očeta pa, kakšen bo on, ko »bo bil velik«.

Zakaj je znanost tako uspešna, da ji je uspelo v posredovanju večnih resnic spodnesti vero? Ker ima boljše razlage? Ne, verske bajke so ljudem dosti bližje. Znanosti je uspelo, ker ima boljše učinke. Znanost lahko premika gore, vera pa se lahko le dela, da jih …

Glavna razlika med znanostjo in vero je, da znanost postavlja vprašanja, vera pa odgovore. Vera ne dopušča vprašanj, temveč jih odpravlja z zamahom roke, palice ali sekire.

Zakaj nikomur ne bi bilo treba živeti v negotovosti?
Skozi svoje dolgoletno svetovalno delo ugotavljam, da imamo pogosto od življenja manj, kot bi lahko imeli, ker smo tako v skrbeh zaradi prihodnosti, da spregledamo priložnosti, ki se nam ponujajo v sedanjosti.

Še huje, s svojim obremenjevanjem z jutrišnjimi skrbmi nehote kličemo nase prav tiste stvari, zaradi katerih nas danes najbolj skrbi. Slabe stvari se nam namreč ne dogajajo, ker bi se nekaj izven nas zarotilo proti nam, ampak ker predolgo ohranjamo pretemen pogled na preveč stvari.

Temen pogled pomeni, da smo kronično zaskrbljeni. Skrbi se rojevajo iz strahu. Strah je brez dvoma naše najtežje čustvo. Ohromi nam telo in duha. Strah nas je, ker ne vemo, kaj nam prinaša prihodnost, iz preteklih izkušenj, lastnih ali tujih, pa vemo, da nam lahko prinese tudi marsikaj hudega.

Ko se oziram v preteklost, se mi obudijo sami lepi spomini. Ko vidim kakšno sliko piknikov, dejavnosti, ko smo še skupaj hodili po svetu, se mi milo stori. Ljudje se preteklosti ponavadi spominjamo samo v lepih trenutkih. Razen, ko smo imeli res kakšne težke trenutke.

Drugače pa se vse zdi po nekem določenem času kot iz pravljice. Ob pogledu na fotografijo igrišča, kjer smo veselo piknikovali, sem prebudila vse občutke, spomine in nasmehe. Kako smo se imeli lepo. Potem sem se začela spraševati, kje so se izgubili vsi težki trenutki in zakaj se spominjam samo lepih, ki mi vedno znova vzbujajo dvom, da sem se v življenju odločila pravilno. Zakaj se spominjamo samo lepih občutkov?

Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih, www.misteriji.si

Tarot je portal za vstop v duhovni mistični svet onstran vsakdanjega izkustva
Pročelje hiše Radovana Rakovca Mahe v Zgornjih Bitnjah na Gorenjskem je nenavadno: krasijo jo namreč velike tapiserije živalskega tarota. Nastale so z njegovim marljivim in potrpežljivim vozlanjem barvnih nitk volne, s tehniko, ki so jo poznali v starem Egiptu v drugem tisočletju pred našim štetjem.

So odraz njegovega dolgoletnega poglabljanja v ezoterične sile in skrivnosti bivanja, potem ko je pred štirimi desetletji doživel mistično izkustvo, ki je spremenilo njegovo doživljanje in videnje sveta.

Veliko definicij obstaja o ljubezni. Nihče od nas pa zares ne ve, kaj druga oseba občuti kot ljubezen, ker ne živimo v njenem telesu in glavi ter ne doživljamo njenih čustev in občutkov. Za vsakega izmed nas je ljubezen lahko nekaj drugega in z ljubeznijo je povezanih veliko pričakovanj. Kaj je ljubezen za vas?

Ljubezen je lahko ena velika iluzija. Ker so naša čustva in občutki plod naših misli. Naše misli pa se lahko spremenijo in tudi se spreminjajo… Če tako izberemo.

Ego je psihološka struktura in je nestabilna tako kot vse ostale strukture. Razpade, ko odsluži svojemu namenu. Kot razpade buba pri preobrazbi gosenice v metulja. Če ne prej ego razpade ko umremo. Lahko razpade tudi za čas življenja in temu pravimo razsvetljenje.

Seveda, če so izpolnjeni evolucijski pogoji in je metulj v razpadli bubi že sposoben poleteti. Če ni, imamo sposobnost pokrpati ego, ker bi v nasprotnem primeru pristali v kakšni psihiatrični ustanovi. Šele, ko ima metulj popolnoma definirana krila je ego izpolnil svoj namen.

Že veliko let pišem, da je ta svet ples hazarske kabala mafije. (Upam, da zadnji)

S tiskarnami bankovcev od katerih jih eden bankovec stane par centov so si ustvarili milijardno bogastvo.

Praktično vse je njihovo.

Edino pravo menjalno sredstvo so plemenite kovine. Zanimivo glede tega je to, da na preprodajo le teh nikjer v svetu ni nobenih davkov.

7. avgusta me je v sanjah Oblak ali njegov spremljevalec približal dogajanju, za katerega sem vedel, da se dogaja na drugem planetu. Ljudje so se vedli nekako drugače in tudi oblečeni so bili po drugi modi.

Devora, planet prijaznih ljudi

Ko sem se zbudil, sem poklical Oblaka in mu rekel, naj našim vesoljcem omogoči dostop do te skupnosti.

Čez nekaj ur je prišlo sporočilo: »Devora, med nami in vami.«

S tem je Oblak ali njegov spremljevalec potrdil, da je bila na vrhu srednjega vesolja še ena skupnost. Naši vesoljci so jih obiskali, jim povedali dobre novice in se dogovorili za sodelovanje. Sporočili so mi, da so navdušeni nad Devorci, saj so izjemno prijazni in prijateljski.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Čebele skrbijo za skupno dobro, ljudje pa gledamo le na svoje koristi
»V času, ko se spopadamo s podnebnimi spremembami, izgubo njihovega življenjskega prostora, boleznimi in čezmerno uporabo pesticidov, se mi zdi pomembno, da se zavedamo, kako ključne so za naš obstoj čebele, te male opraševalke, in kaj lahko storimo, da jih zaščitimo.

Čebele namreč niso le opraševalke, so tudi pomemben člen naravnega ravnovesja in s tem našega življenja na Zemlji. Njihova vloga sega daleč onkraj ekosistemskih procesov, saj so skozi zgodovino postale del naše kulture, mitologije in simbolike.