O egovem značaju in mehanizmih
Naša osebnost ni nič drugega kot instrument, ki si ga lastijo posamezni egi. Vsaka od naših negativnih značajskih pomanjkljivosti je poosebljenje te ali one egove komponente. Med sedem glavnih prištevajo značajske hibe - pohlep, pohoto, ponos, zavist, jezo, lenobo in požrešnost, iz njih pa izhaja nepregledna množica izpeljank. Nezadovoljstvo, neuspešnost, uboštvo in revščina koreninijo v egu.

Vlogam, ki so posledica sledenja pobudam ega, skorajda ni videti konca. Bahač, vseved, klovn, čudak, cinik, gospodovalnež, sanjač, uživač, alkoholik, narkoman, spogledljivec, opravljivka, lepotica, nimfomanka, hipohonder, paranoik, egocentrik, fanatik, agresivnež, manjvrednež, častihlepnež, pohlepnež, ljubosumnež, neodločnež, omahljivec, mučenik, eksplozivnež, samotar, nevrotik, mučenec, lahkovernež, asket, mesija, ženskar – so le del seznama vlog, ki mu ni konca. Nekatere od teh vlog igramo le občasno, nekatere pa predstavljajo našo temeljno osebnostno lastnost.

Žal živimo v času, ko smo izpostavljeni večji količini strupov, kot so jih poznali naši predniki. Naše telo vsrkava in kopiči različne kemikalije, dokler v nekem trenutku ne klone pod težo težkih kovin, hormonskih motilcev in drugih škodljivih snovi.
Razstrupljanju smo posvetili že nekaj številk novic, ker pa so spoznanja, o katerih smo pisali, še vedno aktualna, vam priporočamo, da si več o tem preberete v našem spletnem arhivu (številke 7/2013, 4/2011, 2/2010, 5/2009). 

Kljub vsem čudovitim pripravkom, tehnikam in pripomočkom doslej še nismo napisali ničesar o tem, da je dihanje ena od najučinkovitejših bližnjic do razstrupljenega telesa. 
Pravilno, globoko dihanje namreč učinkuje podobno kot masaža. Ko z dihanjem poženemo limfo, začne veliko učinkoviteje čistiti tkiva. Prav limfa namreč pobira smeti iz celic in medceličnine ter jih prenaša v krvni obtok.

V življenju vsi mi pogosto sprejemamo odločitve, ki se kasneje pokažejo za nespametne, preuranjene ali neprimerne. Pogosto jim sledi obžalovanje in kesanje, saj so včasih posledice naših odločitev boleče, nepredvidljive ali pač neugodne za nas. Poznate?

Pri svojem delu s strankami v Svetovalnici se zelo pogosto soočam z ogromno, tako rekoč neizmerno čustveno bolečino posameznikov, ki so se ločili od svojih partnerjev ali partnerk in so to kasneje obžalovali. V navalu jeze ali razočaranja so potrgali nitke odnosa, odšli in se niso bili pripravljeni pogovoriti in razčistiti vzroka, zakaj je sploh prišlo do nesporazuma ali nekega dogodka, ki je povzročil tako drastično odločitev. Včasih nam hipna bolečina zamegli zdrav razum, reagiramo brez razmisleka, škoda je storjena.

Večji del našega življenja se sestoji iz tega, da nam drugi posvečajo pozornost, oziroma, da mi posvečamo pozornost drugim. Pozornost lahko označimo kot neko obliko zbranosti in predstavlja zavestno miselno usmeritev na kaj, pomeni pozorno poslušati, spremljati, kazati zanimanje, zavestno misliti na nekaj ali o nečemm premišljevati. Pri vsem tem gre za zavestno aktivnost.

V številnih trenutkih, kosmo manj zavestni, nam opazno primanjkuje pozornost, zavestna izmenjava energije, predvsem življenjske energije. Izkazalo se je, da človek ni sposoben zadržati svoje življenjske energije. Energijo sprejmemo, in jo, obarvamo z svojo osebno vibracijo, oddamo naprej. Energija je potrebna, da bi lahko živeli.

Primerna telesna dejavnost olajša nosečnost in porod
O pomenu in koristih gibanja med nosečnostjo je slišati različna mnenja. Nemalo ljudi je prepričanih, da telesna dejavnost med nosečnostjo lahko škoduje materi in plodu, še posebno v drugi polovici nosečnosti.

Toda obstaja kar nekaj resnih študij, v katerih so neizpodbitno ugotovili, da je primerna telesna dejavnost med nosečnostjo koristna, saj olajša nosečnost in porod, lahko pa celo prepreči nastanek zapletov, kot so preveliko povečanje teže, povišan krvni tlak ter preeklampsija in eklampsija.

Pri vojnah ne gre za vero, ampak za vire. V šolah ne gre za izobraževanje, ampak za omejevanje. In v službah ne gre za denar, ampak za nasilje.

O tem pričajo že razpisi za delovna mesta. Iščejo se samostojni, a prilagodljivi delavci; iznajdljivi, ki delajo po navodilih; ustvarjalni, a pripravljeni trdo delati … Po samostojnih, iznajdljivih in ustvarjalnih se da hoditi, ker niso prilagodljivi, ubogljivi in pridni. Prilagodljivi, ubogljivi in pridni pa so deležni zaničevanja, ker niso dovolj samostojni, iznajdljivi in ustvarjalni …

Za iste bolezni ženske diagnosticirane leta pozneje kot moški.

Danski znanstveniki so v raziskovalne namene pregledali kar sedem milijonov zdravstvenih kartonov moških in žensk vključenih v danski zdravstveni sistem in prišli do presenetljivih ugotovitev; pri ženskah je bil rak v povprečju diagnosticiran dve leti in pol pozneje kot pri moških, sladkorna bolezen pa celo štiri leta in pol leta pozneje. Raziskavo so izvedli znanstveniki z Univerze v Kopenhagnu, rezultati pa so bili objavljeni v reviji Nature Communication.

Misel Luči in Božanska Usmeritev
za Zemljo v letu 2019
Vnebovzeti Mojster Saint Germain, 31. dec. 2018

~

»Ljubljeni mojega srca, kako čudovit svet lahko zgradimo skupaj, če združimo svojo pozornost k Bogu in služimo kot Eno. Jaz, moj ljubljeni brat El Morya in še nekaj mogočnih Bitji Luči smo skupaj izbrali naslednjo Misel Luči in Božansko Usmeritev za leto 2019.

Zdaj vas prosim, da dihate zavestno in globoko ter povežete svoje srčne Plamene z mojim in prejmete to čudovito Misel Luči.

Moj prijatelj ima tako ostro oko, da je vedno vedel, katera ženska v podjetju je noseča. Ko sem ga vprašala, kako to ugane, mi je povedal, da noseča ženska nenadoma dobi popolnoma drugačen, blag pogled ter da izžareva več topline in miline. 

Številne nosečnice se verjetno ne zavedajo, kakšno lepoto izžarevajo. Bolj jih skrbi, ali bo nosečnost pustila trajne sledi na njihovem telesu. Že babice so govorile, da vsak otrok vzame en zob. Dojenje vpliva na čvrstost dojk, hitro rastoči trebušček pa napenja kožo in za sabo pušča strije. Sorazmerno s tovrstnimi strahovi narašča tudi ponudba raznovrstnih kozmetičnih sredstev, ki obljubljajo rešitve za težave, povezane z nosečnostjo.

Poslanstvo in značilnosti ega

Ego ni fenomen, lasten vsem živim bitjem. Ogroža le bitja s svobodno voljo. Nastal je kot produkt našega lastnega uma. Je umetna, zavestna energijska struktura, ki nima stika z Izvorom. Živi kot parazit od energije, ki jo jemlje duši.Je kot tat, ki nikoli ne počiva in neutrudno prazni njen rezervoar vitalnosti.

Gnostiki razlagajo, da se je ego pojavil v času tretje, lemurijske človeške rase kot posledica odklona od naravne spolnosti. Ta odklon v krščanstvu imenujemo »izvirni greh«. Učitelj Samael pove, da sta spolnost in ego tesno povezana, saj se ego napaja iz prelite spolne energije. Obe tematiki sem strnjeno povzel in predstavil v knjigi Spregledano poslanstvo spolnosti.

Nova razsikava zanika delo znanstvenika Sullowaya.
To, da so mlajši bratje in sestre bolj neustrašni, pustolovski in uporniški, je splošno prepričanje, ki ne velja, kaže nova raziskava.

Raziskava, ki so jo vodili strokovnjaki z Inštituta Max Planck in ki so jo objavili v reviji Pnas, nasprotuje ideji iz 90. let prejšnjega stoletja. Tedaj je Frank Sulloway želel ugotoviti, zakaj postanejo nekateri ljudje tako “revolucionarni” v politiki in znanosti. Zaključil je, da je za mlajše brate in sestre statistično bolj verjetno, da bodo ubrali to pot.

Naše življenje se vrti okrog hrepenenja. To naše hrepenenje se pojavlja v mnogih oblikah: kot domotožje, hrepenenju po daljavah, kot zaljubljenost, kot močna želja ali pomanjkanje, kot strast. Toda prav vsi nenehno pričakujemo, pa najsi bo to poklicno ali doma, v materialnosti ali duhovnosti. Zagotovo je ta vzrok vseh naših pričakovanj nenehno iskanje smisla življenje.

Ko si postaviš za cilj, da boš sledil nežnim pričakovanjem, ki si jih gojiš kot dozdevno nezahteven človek, si kaj hitro zelo presenečen nad vsemi željami in potrebami, k se ti pokažejo. Ni lahko spoznati vse naše prikrite potrebe, ker se jih običajno sploh ne zavedamo. In če se enkrat želja izpolni? Po nečem smo zelo dolga leta hrepeneli. Končno lahko to izpolnimo, toda kje je sedaj ostal pričakovani občutek sreče?. Običajno veliko ali vse žrtvujemo, da bi dosegli ta naš cilj ali družbeni položaj, vedar pa je uspeh bolj klavrn.

Znanost ugotavlja, da so psi za ljudi koristni tudi drugače: lahko namreč odkrijejo nekatere bolezni v najzgodnejši fazi.

Nekatere prejšnje raziskave so pokazale, da lahko določene pasme psov zaradi svojega izostrenega voha prepoznajo znake določenih bolezni, vključno z nekaterimi vrstami raka, diabetesom in malarijo. V najnovejši študiji na francoski univerzi v Rennesu pa so sedaj potrdili, da bi lahko napovedali oziroma opozarjali na epileptični napad.

Koža so naša druga usta in tudi naša druga pljuča. Če ne more normalno dihati, bo trpelo vse telo. 

Ste kdaj opazovali mehurčke, ki se začnejo nabirati na koži, kadar ste v bazenu ali v kadi? To je dihanje naše kože! V srednjem veku so to dejstvo poznali bolje kot mi, zato je bila ena od oblik smrtne kazni to, da so obsojenca za nekaj ur do vratu potopili v greznico. 
Včasih so vas na zastrupitev skozi kožo morali obsoditi, dandanes pa številni ljudje celo plačujejo velike denarje, da svojo kožo prepojijo s kemikalijami in ji onemogočijo dihanje.

Prastare modrosti so kot dobro vino: s starostjo pridobivajo vrednost. Osebne in družbene stiske današnjega časa bi lahko hitro rešili, če bi upoštevali eno od njih, nekoč napisano nad vhodom v preročišče v Delfih: Človek, spoznaj samega sebe. Hudo je, da se niti ne zavedamo, kako malo dandanes vemo o sebi in o dogajanjih v naši notranjosti.

Ne le v sledilcih budizma, tudi v vsakem od nas tli želja, da bi se izognil trpljenju. A budistični nauki so precej tuji ušesom povprečnega zahodnjaka. Um sodobnega človeka je zahteven in pričakuje, da mu je razloženo, zakaj naj bi se držal posameznih nasvetov; sam želi presoditi, ali je priporočeno primerno zanj ali ne.

Sicer nisem čisto prepričana, zakaj so si pred nekaj desetletji izmislili termin »nadarjeni otroci«, a tako sedaj v osnovnem šolstvu opredeljujejo otroke, ki so nadpovprečno inteligentni, kot bi jaz temu rekla. Sicer je res, da besedna zveza »nadarjeni otroci« zajema nadpovprečno nadarjenost ne zgolj pri merjenju inteligenčnega kvocienta temveč zajema testiranje otroka na področju glasbe, umetnosti ter vodstvenih sposobnosti oziroma da otrok izkazuje nadpovprečne sposobnosti mišljenja.

Danes razmišljam o naših brihtnih otrocih. K meni prihaja vedno več staršev v močni stiski, ker ne zmorejo spremljati, vzgajati in krotiti svojih izjemnih otrok. Ki jim povedo pri petem letu starosti, da nekaj ne bodo naredili, ker jih to ne zanima, da rišejo takšne slike, da stojiš in debelo gledaš, da je osemletniku povsem jasno, kaj se v družini dogaja ter da se v drugem razredu osnovne šole dolgočasi, saj ves učni program že obvlada.

V tem kaotičnem obdobju človeške zgodovine se zdi naša prihodnost precej temačna. Podnebne spremembe in onesnaženje okolja; revščina, ki tare skorajda sleherni kotiček sveta; velika ekonomska in politična sebičnost držav, še posebej najbogatejših, ki kopičijo bogastvo na račun revnih; migrantska kriza in vse bolj verjetna nova globalna finančna in ekonomska kriza – le kako ob vsem tem še ostati optimist? Pa vendar se danes počasi rojeva drugačen svet, osrednjo vlogo pri tem pa ima vse večje razumevanje in sprejemanje ideje enosti človeštva.

Enost človeštva 
Eno človeštvo, enost človeštva, velika človeška družina – vseeno kateri izraz uporabimo, bistveno je, da razumemo pomen naše medsebojne povezanosti in soodvisnosti. Velik korak v to smer so doslej naredila okoljevarstvena gibanja, ki so človeštvo povezala v skrbi za naše skupno okolje. S podpisom Pariškega podnebnega sporazuma smo se leta 2015 tudi konkretno zavezali, da bomo kot človeštvo poskrbeli za naše skupno podnebje.

Včasih se nam zdi, da traja minuta celo večnost, predvsem v težkih ali neprijetnih razmerah.

Nasprotno pa je miren dan zelo kratek. Čas je fikcija. Pojma večnosti ne moremo določati s časom. Toda od kod nam predstava o večnosti? Je morda nastala iz religij? Ali pa so izšle religije iz večnosti, ki jo nosi vsak človek globoko v sebi? Človek je dvojno bitje, bitje s časovnim obstojem in z jedrom večnosti. Vse časovno pripada časovnemu, vidnemu svetovnemu vesolju, večno pa nečemu drugemu.

Odvrzite očala in leče....Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

Prava priložnost za tiste, ki bi se radi rešili očal in leč in za tiste, ki jih ne bi radi nikoli nosili!!!

Junija 2019 bo v Ljubljani spet g.Leo Angart, ki je očala nosil 26 let ( na koncu je imel dioptrijo -5.5 ), dokler ni odkril način, kako si povrniti vid. S preprostimi vajami si je v treh mesecih povrnil normalni vid in po 28-ih letih še zmeraj odlično vidi pri starosti 75 let. Vaje, ki jih je uporabil, so drugačne od dr.Batesovih (zdravnik, okulist, ki je pred 100-timi leti začel z vajami za oči).

Leo Angart je odličen predavatelj in strokovnjak, ki ima poslanstvo med ljudi širiti informacijo in način, kako si človek lahko sam pomaga do boljšega vida.
Leo Angart je razvil metodo Vision Training in oblikoval delavnico za otroke "Čarobne oči" in delavnico za odrasle "Izboljšajte si dober vid po naravni poti".

Ko skozi leta spremljaš vso to "silno" komunikacijo skozi elektronske medije, ne moreš mimo preproste ugotovitve, da se vso ljudsko umsko, intelektualno, čustveno in "humorno" dno v pretežni večini konča z dvema modnima črkama: »Lp«.

Tu nekje se sliši tudi tista s figo v žepu: »Oglasi se kaj!«

Po vzoru takšne mentalne siromaščine je med nepregledno množico podobnih tudi: »Čas je denar.« V isti sapi namreč čuješ: »Joj! – nimam časa,« ki mu v glavnem sledi še kakšen trapast, v največ primerih lažniv izgovor.

Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) prizadene velik delež žensk po svetu in kljub temu, da ni življenjsko ogrožajoče stanje, pomembno vpliva na psihično počutje in samopodobo žensk. Poglejmo, zakaj sta zdrava prehrana in na sploh zdrav življenjski slog najboljša načina za obvladovanje te bolezni.

Sindrom policističnih jajčnikov je pogosta endokrina motnja, ki se pojavi pri ženskah v rodni dobi in vodi do reproduktivnih, hormonskih in presnovnih motenj. Zaradi prisotnosti inzulinske rezistence povečuje tveganje za kronične bolezni, kot so diabetes tipa 2, povišan krvni tlak, motnje v ravneh lipidov, kardiovaskularne bolezni in nekatere vrste raka, kot sta rak dojk in endometrija (maternične sluznice).

Vsi smo že kdaj doživeli bolečo izgubo, ki smo jo zelo težko preboleli. Razlog, da se tako oklepamo ljudi in situacij, ki nam ne služijo več, je strah pred spremembami in neznanim ter tudi strah pred samoto.

Težko je izpustiti preteklost, še zlasti takrat, kadar se vidimo kot žrtev, ki je v nekaj vložila veliko energije in truda, a na koncu tudi to ni bilo dovolj. Oklepamo se prijateljev in partnerjev, ki smo jih že leta nazaj prerasli. Oklepamo se starih čustev – še zlasti bolečih – o katerih ves čas razmišljamo, ker ne znamo oprostiti niti sebi niti drugim.

Ne morem se spomniti nobene kritike, ki bi bila naslovljena name, celo če je bila skoraj popolnoma resnična, ki bi upoštevala vse tiste širše okoliščine, ki vedno spremljajo brazde napak, tiste odrešilne dražesti, ki spremljajo sončni žarek, še tako droban, skozi temo prekrivajočih ga oblakov. Ne morem se spomniti nobene kritike, celo ne takšne, ki se je nagibala k milini, ki bi predvidela celoten vzrok, ki ga je skušal prikazati učinek. Ne morem se spomniti kritike, z drugimi besedami, ki ne bi bila pristranska.

Nič manj nisem prepričan, da bi bila tudi katerakoli moja kritika, ki bi jo naslovil na druge, manj pristranska, manj ne-upoštevajoča olajševalne okoliščine, manj nepozorna do sončnega žarka, ki čaka nad oblaki.