Pokončno proti trpičenju v službi
»Vemo, da je mobinga oziroma trpinčenja na delovnem mestu več, kot se ga prijavlja. Razlog za to je v samopodobi, tolerantnosti do grobosti drugega in zaradi mitov, da je to sodobni način menedžmenta, da gre za sodobne oblike in pogoje dela,« pravi specializirana psihološko-klinična svetovalka Tatjana Arnšek.

Med razlogi za dopuščanje nedopustnega je lahko tudi strah, ki ima svoje sidrišče v socialno negotovih oblikah dela, opredeljenih s prekarnostjo ali z odpuščanji, pospremljeni z argumenti krize in ob soočanju s pomanjkanjem zaposlitev ter splošnim slabšanjem materialnih pogojev preživetja. Ob čemer pa lahko navedemo še prevladujoče nezaupanje v sistem, da je mogoče to tudi resnično rešiti. Vendar, kako je z ozaveščenostjo o trpinčenju v delovnih okoljih, s čimer se vse tudi začne – torej, pokončen odziv proti psihičnemu nasilju?

Safe.si raziskava: Vse več spletnega nasilja med osnovnošolci
Obseg spletnega nasilja med osnovnošolci se je v zadnjih šestih letih občutno povečal, med dekleti 18-odstotno in med fanti 12-odstotno. Letošnja raziskava Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v sklopu Fakultete za družbene vede UL, je namreč pokazala, da je vsaj eno obliko spletnega nasilja že doživelo kar 65 % osnovnošolk in 55 % osnovnošolcev zadnjega triletja osnovne šole.

Ko je bila nazadnje, leta 2018, na Fakulteti za družbene vede izvedena podobna raziskava Odklikni!, je o spletnem nasilju poročalo za 10 odstotnih točk manj osnovnošolskih najstnic (55 %) ter za 6 odstotnih točk manj fantov (49 %).

Na MSS-ju pričenjamo z zagovorniško kampanjo o stanovanjski problematiki mladih pod geslom »NIMAM KAM«. Tekom kampanje bomo na javnost in odločevalce naslovili dejstva ter problematiko, s katero se dandanes soočamo mladi.

Posebno težavo predstavlja dejstvo, da na nekaterih območjih stanovanj za najem preprosto ni kljub temu, da je po podatkih iz leta 2018 v Sloveniji 152.280 praznih stanovanj, ta številka pa se v zadnjih letih ni kaj bistveno spremenila.

Konec novembra 2023 bo Slovenija izgubila suverenost v zdravstvu, če ne ukrepamo. Takrat bodo s tihim soglasjem potrjene spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika v sklopu  Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), na podlagi katerih bo VSE UKREPE v zvezi s kakršnokoli boleznijo v naši državi odrejala WHO.

Kar bodo rekli, bomo morali brez kakršnekoli možnosti ugovora izvesti. Lahko nam naložijo obvezno cepljenje na vse vsake tri mesece, drugače sledi zaporna kazen in prisilno cepljenje, vzamejo otroke pod pretvezo, da bodo bolje zaščiteni »pri njih« ali še kaj precej hujšega.

Spletna pornografija je zelo preprosto dostopna vsem uporabnikom interneta. Z njo se že zelo zgodaj srečajo tudi otroci in najstniki, ki tako lahko dobijo napačne predstave o spolnosti ter odnosih med moškimi in ženskami, videno pa jih lahko močno prizadene.

Da je spletno pornografijo že gledalo 44 % osnovnošolskih najstnikov in 62 % srednješolcev, je pokazala anketa, ki so jo izvedli na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, v njej pa so sodelovali osnovnošolci od starosti 12 do 15 let in srednješolci od 15 do 19 let.

Gospodarska kriza se širi že na vsa področja, dnevno poslušamo o zmanjševanju števila zaposlenih, skrajševanju delovnega časa, nujnosti (in priložnosti) racionalizacije v podjetjih. Se še spomnimo, da se je vse skupaj začelo s finančno krizo? Oziroma, bolj natančno, s »propadom« ene same banke. Ali res lahko ena sama opeka, ki jo izvlečemo iz zgradbe, povzroči, da se zruši cel kompleks?

Samo v primeru, če je zgradba že zgrajena nestabilno. In če je gradnik zelo pomemben. Verjetno ni potrebno poudarjati, da v tem primeru gre za oboje. Ključni »gradnik« v tem primeru je denar. Denar se v gospodarstvu smatra kot kri, ki prenaša hranilne snovi po telesu. Je sredstvo, ki omogoča menjavo in tako olajšuje gospodarsko aktivnost. Če v gospodarstvu ni dovolj denarja, je gospodarska aktivnost okrnjena.

Prepričanje, da je razvoj človeške družbe utemeljen na medsebojni tekmovalnosti (konkurenčnosti) in sebičnosti, je zgrešeno. Predvsem ekonomisti so prepričani, da je človeška ekonomija osnovana na “preživetju najsposobnejših”, kar naj bi bilo Darwinovo spoznanje (čeprav to sploh ne drži).

Še stoletje prej, v 18. stoletju, je “oče” sodobne ekonomije Adam Smith v svojem znamenitem delu Bogastvo narodov zapisal, da sebičnost posameznika koristi dobrobiti celotne družbe. Na teh dveh predpostavkah - sebičnosti in tekmovalnosti - temelji današnji prevladujoči ekonomski model v skoraj vseh družbah sveta.

Naučeni smo bili, da če imamo službo, smo srečni. Vendar je to prepričanje napačno, če spoznamo, kakšen neskončen neizkoriščen univerzalen potencial leži v človeku. Družbena pravila niso nujno koristna za posameznika. Danes nam močno perejo možgane z idejo, da je sodobna industrijsko tehnološka družba premagala nevednost.

Medtem ko veliko informacij (in morda celo več disinformacij) kroži po medijih, je posameznik vedno bolj kulturno pogojen in potopljen v materializem, komercialno propagando ter umetno ustvarjene strahove. Izgubljamo modrost in informacije iz tradicionalnih virov starešin, zgodb in narave.

V Sloveniji imamo trenutno zanimivo situacijo, ki je v resnici nekoliko tragična. Na politično prizorišče prihajajo novi obrazi z novimi imeni in priimki. Govorijo o novi politiki, novih zamislih, novih projektih in alternativah. Zanimivo je premisliti, kako govorijo o njih. Torej premislimo.

Čisto vsi brez izjeme razmišljajo na enak način, kot da bi se predhodno dogovorili; vzeto množičnopsihološko, se je to tudi zares zgodilo. Imamo torej nove ljudi, svete modrecev, strokovnjake in znanstvenike. Vsi so neomadeževani, čisti in pošteni, noben ni podkupljen in podkupljiv, nihče nima pravnomočne odločbe sodišča, torej se nikomur ne mudi v kak zapor ali na alternativno prestajanje kazni, nihče ni ponaredil nobenega spričevala, nihče ni na tržnici ukradel kakega jabolka in nihče ni založilnobenega uradnega papirja. Človeku se ob vseh teh novicah kar orosijo oči.

Tito je še vedno simbol socialne pravičnosti in miru, čeprav je že desetletja mrtev, kar seveda veliko pove o naših politikih, ki so se že pred časom podali v posteljo z neoliberalnim sovražnikom. Devica Marija ni šla z nikomer v posteljo.

Morda je celo šla s kom, a nista šla do konca, kot se reče. Če bi šla do konca, devica ne bi bila več devica. Čisto v redu bi bilo, če bi šla do konca, kajti deviškost Marije ni v nobeni zvezi s tem, kar je domnevno učil Jezus iz Nazareta, za katerega še vedno nimamo nobenega dokaza, da je sploh kdaj živel. Dejstvo je, da so številni ljudje hodili dolgo časa za Titom, medtem ko v tej deželi trenutno ni politika, za katerim bi šli, zato tonemo in se pogrezamo v močvirje, v katerem je vsak dan več pozivov, naj se ljudje znajdejo, pa bodo uspeli.

Poziv Vladi RS: ranljive skupine potrošnikov je treba zaščititi pred dvigi cen hrane
Posledice ruske invazije na Ukrajino so že vidne na kmetijsko-živilskih trgih, zato je Evropska komisija objavila sporočilo za javnost o zaščiti prehranske varnosti in preskrbe s hrano ter o krepitvi odpornosti živilskega sistema EU.

Evropske potrošniške organizacije pozdravljamo stališče komisije o tem, da je treba potrošnike zaščititi pred strmim povišanjem cen hrane in začeti izvajati že sprejeti načrt za bolj trajnosten in odporen prehranski sistem, to je strategijo Od vil do vilic (Farm to Fork strategy). Prepričani smo, da bi nedavni pozivi k umiku oziroma k spremembam ciljev te strategije dolgoročno ogrozili zanesljivost preskrbe s hrano. Članice EU potrebujemo trajnostno usmerjen in stabilen prehranski sistem.

Veliko je bilo razprav o štiridnevnem delovnem tednu, pandemija in tehnološki napredek pa sta začela spreminjati miselnost nekaterih delodajalcev, ki je postala bolj odprta in zaupanja vredna do delovne sile.

Posledica tega je, da je pojem štiridnevnega delovnega tedna vse bolj priljubljen. V Združenem kraljestvu se je tako začela šestmesečna preskusna doba, ki bo pokazala, ali 30 udeleženih podjetij opazi vpliv krajšega delovnega tedna na produktivnost in dobro počutje delavcev.

Ocene kažejo, da se v Evropi več kot 50 milijonov ljudi sooča z zamudami pri plačevanju računov za energijo. Še posebej so temu izpostavljene ženske. V Focusu, društvu za sonaraven razvoj, so pripravili zbirko praktičnih nasvetov za zmanjšanje rabe energije doma, na Obali pa bodo pomoči potrebnim individualno svetovali, kako znižati stroške za energijo in organizirali delavnice.

Na voljo bodo tudi za svetovanje, kako do nepovratnih sredstev Eko sklada za prejemnike socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Vse aktivnosti bodo izvajali brezplačno, v okviru evropskega projekta EmpowerMed, ki je bil oblikovan za reševanje energetske revščine v Sredozemlju s poudarkom na ženskah in katerega koordinira prav Focus.

Mnogi ljudje so izgubili službo ali zaprli neuspešno firmo in ne počnejo več ničesar, ampak nekoristno zabijajo čas v upanju, da se bodo časi izboljšali. Kaj pa, če se ne bodo? Če bomo vsi samo čakali, se zagotovo ne bo nič premaknilo na bolje. Ko obtiči voz v blatu, morajo vsi napeti sile, da ga zvlečejo ven. Mogoče menite, da je to stvar države. Kdo pa je država? V tem primeru smo to spet mi. Zato se zanašajte nase, sicer vas lahko drago stane.

POVEČANJE VAŠIH PRIHODKOV
Povečanje vaših prihodkov je predmet uporabe vaše domišljije na praktičen in prijeten način. V šoli smo zelo malo izkoristili svojo ustvarjalno domišljijo, ker nas pač v šoli učijo, naj bomo analitični. To pomeni, da opazujemo nekaj, kar je ustvaril nekdo drug, in podrobno opišemo vzroke in posledice. Zato večina ljudi ni navajena na kreativno razmišljanje.

Mladostniki iz manj premožnih družin v času covid-19 bolj ogroženi - namenimo jim večjo pozornost
V raziskavi, ki jo je NIJZ oktobra 2020 izvedel med učenci 9. razredov in dijaki 4. letnikov (vključenih je bilo 3052 mladostnikov), se je pokazalo, da so med mladostniki iz manj premožnih družin in tistimi iz bolj premožnih pomembne razlike v doživljanju pandemije, duševnem zdravju, tveganih vedenjih in drugimi z zdravjem povezanimi vedenji, zato jim je potrebno nameniti več pozornosti.

Raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki se običajno izvaja vsake štiri leta (zadnja je bila izvedena v letu 2018), smo na NIJZ predčasno ponovno izvedli že v jeseni 2020, ker nas je zanimalo, kako so mladostniki (skupaj 3052, starih 14 in 18 let) doživeli prvi val epidemije in kako so doživljali situacijo po tem: kako je epidemija vplivala na njihovo zdravje, šolanje, življenjski slog, tvegana vedenja itd.

Dolgo pričakovana in nujna raziskava mladina 2020 je razbila nekaj stereotipov o mladih, hkrati pa tudi opozorila na nekatere še kako pomembne problematike in stiske, s katerimi se mladi soočajo. 

Kot zelo pozitivno lahko ocenjujemo podatek, da se mladi v Sloveniji od staršev odseljujemo hitreje kot pred desetimi leti. To sedaj počnemo v povprečju skoraj dve leti mlajši. Pri tej točki pa vseeno poudarjamo, da hitrejše osamosvajanje ne pomeni, da se stanje na trgu nepremičnin izboljšuje.

Piše: Vesna Godina v Vivi www.viva.si

Danes, v času, ko opazujemo sesutje formalnih struktur družbe, ko številni ostajajo brez dela in temeljne socialne infrastrukture, ki je bila še pred desetletjem samoumevna, ko revščina narašča, število brezposelnih in lačnih dobiva razsežnosti, ki si jih je bilo pred desetletji nemogoče zamisliti, ko veliko ljudi ne vidi več ne upanja in ne prihodnosti – skratka, danes, ko so časi res težki, se je v številne ljudi naselil brezup.

Brezup, ki je povezan z nezaupanjem, da bi bilo mogoče kaj spremeniti. To, da je tako ali tako nemogoče kar koli narediti, se je iz značilne drže Slovencev preobrazilo v moto dneva. Ta moto dneva je zdaj vsakodnevna strategija. Škodljiva strategija.

"Zemlja je moja domovina, človeštvo pa moja družina", je zapisal znameniti libanonski pisatelj in pesnik Kahlil Gibran (1883 - 1931). Danes je še kako pomembno, da razmišljamo o teh besedah in jih tudi uresničujemo.

Res je, da smo pripadniki različnih narodov, etničnih skupin, veroizpovedi, političnih in drugih prepričanj. Res je, da smo si po videzu in jeziku različni, a dejstvo je, da smo prav vsi ljudje del človeške družine, ki si deli skupni dom – planet Zemljo.

Ko gledam otopelost in odpor večine ljudi do sprememb, se sprašujem, kako je komunistom pred sto leti v podobnih okoliščinah uspelo izvesti prevrat. Kaj današnjim upornikom manjka, da bi ogreli srca ljudi in jih spravili v boj za (pre)staro pravdo?

Oblasti so imele takrat dosti manj stika z 'navadnimi' ljudmi in so počele dosti večje barabije. Ljudje so res živeli slabše kot zdaj, a enako brezupno – v védenju, da bo vedno slabše. Bilo pa jih je tudi bolj strah pred oblastmi, kot mora biti zdaj strah nas, kajti te niso imele ne osebnih ne mednarodnih pomislekov pred streljanjem, ustrahovanjem in mučenjem upornikov. Kljub temu so komunisti prepričali dovolj takratnih otopeležev in zapečkarjev, da je njihov prevrat v mnogih državah uspel …

Zakaj so slabi politiki in pohlepni menedžerji danes tako zelo uspešni? Ne zato, ker so tako močni, temveč zato, ker je večina ljudi tako imenovanega srednjega sloja samozadovoljna s svojim življenjskim slogom in brezbrižna do drugih ljudi ter do okolja.

Najrevnejši ljudje nimajo prave moči za spremembe, saj se ves čas borijo za preživetje, najbogatejši pa imajo od sedanjega stanja velikanske koristi, zato v resnici niso zainteresirani za drugačen svet. Ostane torej "sredina"; ljudje, ki so tako ali drugače izobraženi, ki imajo službe, soliden standard in prosti čas. To so ljudje, ki lahko spremenijo svet. Za to imajo čas, znanje in moč – a njihova moč je le v združevanju in sodelovanju.

Z dnem, 23. septembrom 2020, morajo biti vsa spletišča državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in oseb javnega prava - izjema so vrtci, osnovne in srednje šole ter javna radiotelevizija - prilagojena tako, da so dostopna za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti.

Dostop do informacij je ena od osnovnih pravic vsakega posameznika v sodobni družbi. »Osebe z oviranostmi morajo imeti možnost, da polnopravno uživajo človekove pravice. Pri tem je dostopnost do informacijskih in komunikacijskih tehnologij še posebej pomembna, saj predstavlja temelj za uveljavljanje tudi drugih pravic.

Čeprav je o tem, da materializem ne prinaša sreče, napisanega že veliko, se vse razprave in raziskave o tej temi nanašajo na odrasle. Zadnja raziskava pa se je osredotočila na proučevanje otrok.

Rezultati so pokazali, da otrokovo samospoštovanje zmanjšuje njihovo stremljenje po občutku varnosti v materialnih stvareh.

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta izvedla raziskavo o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu in njihovo povezanost s funkcioniranjem v odraslosti. Ugotovitve kažejo, da je tri četrine anketiranih v otroštvu doživelo vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, kar četrtina pa jih je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah. Pri teh velja, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja.

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu so potencialno travmatični dogodki ali izkušnje v prvih 18 letih življenja, kamor sodi psihično, fizično, spolno nasilje (oziroma zloraba); psihično in materialno zanemarjanje; nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševne težave članov gospodinjstva, kriminalno dejanje članov gospodinjstva ter ločitev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti starša, zapustitve ipd.