NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 20-jan
  • Ddr. Igor Grdina: Preobrat

  • torek 21-jan
  • Ura pravljic

  • sreda 22-jan
  • Dr. Vojka Bole-Hribovšek: Biti v sozvočju s seboj

  • četrtek 23-jan
  • Ura pravljic: Volk, ki ni hotel hoditi

  • petek 24-jan
  • Knjige v meni puščajo sledi

  • sobota 25-jan
  • Ledena trofeja 2020
  • Mistična Indija - popotovanje
  • Srečanje z Bracom v Kopru

  • nedelja 26-jan
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani
  • Vegetarijansko kosilo za zdravje in druženje

  • ponedeljek 27-jan
  • Hidravlika in konstrukterstvo od antike do danes

  • torek 28-jan
  • Gruzija - Katja Jarc

  • sreda 29-jan
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini
  • Življenje mest - Črnomelj

  • četrtek 30-jan
  • Ura pravljic: Ko so bili krokarji še pisani

  • petek 31-jan
  • Angleški bralno-debatni krožek

  • sobota 01-feb
  • Damir Avdić, Pravi človek za kapitalizem / Keltika

  • nedelja 02-feb
  • Drsališče Lumpi park

  • ponedeljek 03-feb
  • Igra go

  • torek 04-feb
  • Ura pravljic

  • sreda 05-feb
  • Ura pravljic

  • četrtek 06-feb
  • Stripovska štafeta Miha Ha

  • petek 07-feb
  • Vikend umik v tišino
  • S smučmi po skrivnostni Trnovski planoti

  • sobota 08-feb
  • Ustvarjale delavnice s Polono Kitak

  • nedelja 09-feb
  • Poročni sejem Maribor

  • ponedeljek 10-feb
  • Escape room The Key Ljubljana

  • torek 11-feb
  • Potopisno predavanje: Po poti ribičev

  • sreda 12-feb
  • Skupinski plesi z Vrtnico

  • četrtek 13-feb
  • Ura pravljic

  • petek 14-feb
  • Uvodni trening / boks / olimpijska šola

  • sobota 15-feb
  • Ledena trofeja 2020

  • nedelja 16-feb
  • Voden ogled MPT za seniorje

  • ponedeljek 17-feb
  • Escape room The Game Bled

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Temelji prihodnosti?   
    ponedeljek, 15. december 2008 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Marjana

    Gospodarska kriza se širi že na vsa področja, dnevno poslušamo o zmanjševanju števila zaposlenih, skrajševanju delovnega časa, nujnosti (in priložnosti) racionalizacije v podjetjih.
    Se še spomnimo, da se je vse skupaj začelo s finančno krizo? Oziroma, bolj natančno, s »propadom« ene same banke. Ali res lahko ena sama opeka, ki jo izvlečemo iz zgradbe, povzroči, da se zruši cel kompleks?
    Samo v primeru, če je zgradba že zgrajena nestabilno. In če je gradnik zelo pomemben. Verjetno ni potrebno poudarjati, da v tem primeru gre za oboje.

    Ključni »gradnik« v tem primeru je denar. Denar se v gospodarstvu smatra kot kri, ki prenaša hranilne snovi po telesu. Je sredstvo, ki omogoča menjavo in tako olajšuje gospodarsko aktivnost. Če v gospodarstvu ni dovolj denarja, je gospodarska aktivnost okrnjena. In ravno to strokovnjaki sedaj napovedujejo in tega se ekonomisti in oblikovalci državne politike najbolj bojijo. Črnoglede napovedi se slabšajo iz tedna v teden, in vsako novo poslabšanje povzroči, da je napoved prihodnji teden še slabša. Trenutne uradne ocene se gibljejo okoli 2-3 let, vendar pa v resnici lahko pričakujemo gospodarsko krizo, ki bo trajala vsaj kakšno desetletje.

    Zadnja leta so bila v znamenju »lahkega« denarja (easy money). Banke, ki so glavni kreator denarja, so z lahkoto odobravale kredite, še predvsem v ZDA. Do denarja je bilo lahko priti. Ko so se ljudje zavedli, da je celotna denarna situacija čedalje bolj oddaljena od resničnega sveta, da vsi ti krediti, ki so jih banke odobravale s takšno lahkoto, dejansko nimajo več nobenega realnega kritja, se je ta hišica iz kart sesula. Banke bodo postale previdnejše pri dajanju posojil – kar bo imelo za posledico, da bo v obtoku manj denarja. Zaradi tega bo gospodarska aktivnost okrnjena, podjetja bodo zapadla v težave (vključno z odpuščanjem delavcev, kar bo povzročilo zmanjšanje kupne moči) – in kar bo povratno vplivalo na banke. Celoten sistem deluje prociklično: v času gospodarske rasti je lahko dobiti denar, kar gospodarsko aktivnost še dodatno spodbuja, ko pride do preobrata in recesije pa se spirala odvrti v nasprotno smer.

    Ravno to je problem, s katerim se trenutno ukvarjajo vlade in ekonomisti. Vendar pa je večina rešitev, ki jih uvajajo, samo lepljenje obližev in zdravljenje simptomov zelo bolnega sistema. Sistem, ki je že v osnovi izredno nestabilen, pa pravzaprav potrebuje trdnejše temelje. Danes bi morali v prvi vrsti razmišljati o tem, kako bi lahko gospodarstvo in finančni sistem zasnovali na trdnejših, bolj trajnostnih in bolj zdravih temeljih.

    Mogoče lahko kak odgovor najdemo že, če malo pobrskamo po preteklosti. Takšen sistem, ki deluje proti-ciklično in na ta način stabilizira gospodarska dogajanja je WIR (Wirtschaftsring-Genossenschaft; ) v Švici. Gre za sistem, ki je bil oblikovan leta 1934, po velikem borznem zlomu leta 1929, zaradi pomanjkanja valut. Je samostojen sistem komplementarne valute in vzajemnega kreditiranja, ki služi majhnim in srednje velikim podjetjem. WIR je zasnovan kot kooperativa, katere namen je spodbuditi člane, da dajo svojo kupno moč na razpolago drug drugemu in ji omogočijo krožiti med seboj, ter na ta način omogočajo svojim članom dodaten obseg prodaje. »Wir« v nemščini pomeni tudi »mi«, kar nas opominja na pomen skupnosti.

    WIR banka je neprofitna banka, ki služi interesom strank, ne pa same banke. Gre za izredno stabilen sistem, ki ni nagnjen k propadu, kot trenutni bančni sistem. Tudi v časih splošne gospodarske krize ostaja popolnoma delujoč in blaži padce poslovnih ciklov. Raziskava, ki jo je opravil James Stodder, je pokazala, da prav sistem WIR prispeva kk že pregovorni stabilnosti švicarskega gospodarstva. Vse skupaj se je začelo s 16 člani, dandanes pa šteje več kot 60.000 članov, med katerimi menjava znaša približno 1,65 milijarde CHF letno (leta 2004).

    Dejansko se vedno, ko pride do recesije ali gospodarske krize, razmahne uporaba t.i. »komplementarnih« valut. V pomanjkanju denarja, ki bi omogočil menjavo in tekočo gospodarsko aktivnost, se ljudje pričnejo posluževati drugačnih »valut«. Raznolikost valut, ki jih družba uporablja, je med drugim tista, ki pripomore k večji stabilnosti sistema.

    Marjana Kos
    »O denarju, življenju in sploh vsem« http://marjanakos.wordpress.com

    Viri:
    Wikipedia: WIR Bank
    Več o WIR

    Opomba: WIR obstaja samo kot računovodski sistem, brez izdanih potrdil. V začetku je bil zasnovan na Gesellovi teoriji »svobodnega denarja« (brez obresti), vendar pa so leta 1952 uvedli obresti.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Raziskava
  • »komplementarnih« valut.
  • »O denarju, življenju i...
  • Wikipedia: WIR Bank
  • Več o WIR
  • Več od avtorja Marjana
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Temelji prihodnosti? | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,63 seconds