Pogosto je govora o temeljni razdvojenosti sveta in o dvopolnosti, ki pa je rezultat te razdvojenosti. Vse ima svoje nasprotje: nasprotni pol ljubezni je sovraštvo, miru vojna, svetloba je nasprotje teme, lepo grdega in skladnost nasprotje neskladnosti.

Vsako dejanje izzove protidejanje, pa če je namen dober ali slab: proti dejanje se v načelu zoperstavi dejanju. Kar se dvigne, se bo zopet pogreznilo. Zahvaljujoč temu delovanje narave se pred človekom pojavljajo vedno novi vidiki. Zgodovina se ponavlja, končni cilj pa ni nikoli dosežen. Če se nekoč nekaj zdi v dosegu roke, se nato izkaže kot fata morgana in se pred očmi razočaranega prizadevnega človeka, razblini v nič.

Ste že slišali? Vam je znano? Ljudje imamo svoj energetski prostor okoli telesa, nekateri ga imenujejo tudi aura. Tisti, ki zmorejo, vidijo ta energetski prostor, vidijo barve, ki nas obdajajo. Nekateri lahko vidijo tudi, kje je ranjena naša aura, kjer nastane temen prostor. To pomeni, da smo v tem delu ranljivi, do nas lažje dostopajo bolezni in slabe energije.

Ste vedeli, da se je Tesla, ki je zagovarjal naše energetsko telo, zdravil z elektriko. Menil je celo, da se vse bolezni lahko pozdravi s tem.

Sama še vedno menim, da smo skupek tako energije, uma, ter duše. Verjamem v nevidne niti na telesu, katerim vzhodne kulture rečejo meridiani. Verjamem v osnovno či enerijo, ki se izčrpa in jo z različnimi terapevtskimi prijemi lahko obnovimo ali podpremo.

Tu je srž problema (Aurigo).

Tako kakor vsako leto, je sejem mineralov v Münchnu posebno doživetje. V smislu sprejetja energij od kristalov, ki jih prejmeš na tem sejmu , kakor tudi v srečanjih in nakupih kristalov. Letos sem pred sejmom ponovno šel čez knjige o mineralih in izpisal večino mineralov. Iz te obsežne liste sem zatem naredil še ožji seznam kristalov, ki jih iščem. Iz devetih popisanih listov je nastal manjši seznam na A4 formatu in na kateremu se je na koncu znašlo čez 70 kristalov na listi za nakup. Izplen ali nakup je bil kasneje bore majhen, enajstodstoten ali 8 novih mineralov.

Statistično gledano je bil večji, saj več kot 30 odstotkov mineralov sploh nisem zasledil na razstavi. To so bili predvsem ameriški in avstralski minerali. Razlogi za nakup samo osmih novih kristalov, so na koncu vsekakor omejena finančna sredstva. Za letošnji sejem nisem imel kakšnih velikih pričakovanj – kar bo, pa bo; je bilo geslo.

V prvem Janezovem evangeliju ( 3.pogl.) beremo: V tem smo spoznali ljubezen, da je daroval svoje življenje za nas in tudi mi naj bi darovali svoja življenja za naše brate in sestre.“ To pomeni popolno sprejemanje vseh ljudi in skupin z različnim kulturnim in religioznim ozadjem.

Resnični iskalci resnice so se vedno zavedali, da mora biti ta zakon izpolnjen:kjer je prisotna ljubezen do Boga, tam obstaja tudi ljubezen do bližnjega. Filozofiranje o ponovnem rojstvu duše in vseh razvojnih procesih, ki so s tem povezani, dobi pravi smisel vrednot šele prek čistih dejanj v življenju. Realizacija poti notranje osvoboditve in doseganje resnice je edino možno, ko “ gresta molitev in dejanje z roko v roki.”

»Denar mi v prvi vrsti pomeni predvsem sredstvo, ki mi pomaga na poti do uresničevanja mojih ciljev. A ni bilo vedno tako,« začne pogovor psihologinja in psihoterapevtka Katja Z. Istenič. Tudi sama se je zaradi popačenih prepričanj o denarju po nepotrebnem omejevala. Razkrila nam je, kako razviti zdrav odnos do denarja, kaj si o denarju mislimo Slovenci in kakšna je povezava med denarjem in srečo.

Katja se spominja, kako je dolgo časa ostajala v službi, ki je ni veselila, predvsem zaradi strahu, kako bo finančno preživela, če bi se odločila za samostojno podjetniško pot. Na neki točki se je počutila povsem prazno, brez navdušenja in zagnanosti. »V resnici sem si izredno želela imeti svoje podjetje, se polno posvetiti terapiji in svojim strankam ter biti pri svojem delu ustvarjalna, radostna in v stiku sama s sabo. Ko sem spoznala, da omejujem samo sebe oziroma me omejuje moj odnos do denarja, se je moja situacija pričela spreminjati. Začela sem raziskovati, kaj pomeni imeti zdrav odnos do denarja, ter svoj odnos preoblikovala.«

Oko je luč telesa. Če je torej tvoje oko čisto, bo svetlo vse tvoje telo. Če pa je tvoje oko zlobno, bo temačno celo tvoje telo. V tem besedilu evangelija po Mateju je prikazan nepozaben vidik očesa oko ni le prejemnik svetlobe, ampak tudi njen oddajnik: oko je luč telesa! Ta luč ne sveti kar tako, kajti če je tvoje oko zlobno, bo celo tvoje telo temačno.

Človek je pod vplivom svetlobe , ki jo sprejme oko oziroma tistega, kar se dogaja okrog njega. Navajen je se istovetiti s svetom, ki ga obdaja , z zunanjo stranjo stvari; s svetom, v katerem postaja zunanje vedno bolj pomembno. Zunanje blesti in blešči, s čimer se skrije bednost notranje stvari.

“V začetku je bila Beseda in bila je pri Bogu in Bog je bil Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej nastalo in nič, kar obstoja ni nastalo brez nje“. ( Janez 1, 1-3).

Vse stvarstvo ima svoj začetek v vsemogočni božji Besedi. Njeno stvaritveno delovanje spremlja božja misel v razodetju. To je bila temeljna, magična prasila, ki neposredno proizvaja božje rezultate. Prvotno dejanje , ki ustvarja življenje in je osnova vsega razodetega, je torej v “ izgovarjanju” Besede: “ Kajti tako je rekel, naj se zgodi”.

Že Benjamin Franklin je opozarjal, da bomo na račun varnosti ostali brez varnosti in svobode, če bomo svobodo omejevali. Tega znamenitega reka danes nihče ne spoštuje, poudarja akademikinja prof. dr. Alenka Šelih, zaslužna profesorica Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. »Nekdaj odprta država ZDA se zapira z zidom proti Mehiki, zid so postavili v Izraelu, v Evropi pa imamo ograje oziroma ovire na mejah.

Spomnimo se, koliko ostrih kritik je bilo namenjenih berlinskemu zidu, danes pa podobni ukrepi nikogar več ne motijo.«

Ste se že mogoče kdaj spraševali kakšna je pravzaprav razlika med pametjo/intelektom in modrostjo?
V naši zahodni družbi je vsekakor veliko več teže namenjeno intelektu-razumu, kot pa modrosti.

Intelekt oz. njegovo racionalno-logično razmišljanje, je predvsem domena naših levih možganov, kjer razvrščamo dejstva na podlagi pridobljenega znanja in informacij. Modrost pa prihaja iz opazovanja naših lastnih izkušenj iz katerih se največ naučimo in na podlagi katerih se tudi lažje in bolj smiselno lahko odločamo. Modrost vključuje radovednost, kreativnost, kritično mišljenje in željo po vedno novih spoznanjih.

Volk obstaja v predstavi človeka kot zlobno bitje. Ker napada živino kot je dokazano in tudi človeka, za to se goji do njega bolj malo simpatij. Prav tako kot čarovnice in krivoverci, je volk že od nekdaj dobrodošel grešni kozel. Dobesedno vzeta nekatera mesta v Bibliji, napr. “ volk v ovčjem krznu “ in “ poslati apostole kot ovce med volkove”, služijo za opravičitev preganjanja in iztrebljanja te živali.

Večina živali raje vzdržuje varnostno razdaljo napram človeku. Tako dolgo, niso napadene, jim to zadošča, razen če jih žene lakota ali jih preseneti človek. Normalno je, da živali meje svojega območja branijo z rjovenjem, sopihanjem ali tuljenjem. Za vsak primer svarijo nasprotnika, naj ne stopi bližje.

Za avtizem niso krivi samo geni.
Znanstveniki so v preteklosti že dokazali, da je pojavnost avtizma povezana s povišanimi ravnmi testosterona v krvi zarodka, zdaj pa so odkrili tudi vir presežka testosterona. Vsaj delno so za to odgovorni policistični jajčniki, katerih stranski učinek je povišan testosteron v krvi.

Znanstveniki Centra za raziskave avtizma pri Univerzi v Cambridgeu so že leta 2015 so ugotovili, da imajo avtistični otroci pred rojstvom povišane ravni spolnih hormonov, vključno s testosteronom, zaradi česar imajo bolj "možate" možgane. To je tudi ena izmed razlag, zakaj je avtizem bistveno bolj pogost pri dečkih.

Kaj je bila prelomna točka v prazgodovini, ko smo postali ljudje? Prvi prižig ognja? Prva kapa, gate ali čevlji? Prva borša, skleda, sulica ali frulica? Prva slika, skladba ali zgodba? Prvo žrtvovanje bogovom? …
Kakorkoli že, od preostalih živali nas loči vztrajno kopičenje znanja in spretnosti, pa tudi neumnosti in odvečnega garanja. Starodavna ljudstva naj bi na podlagi tega kopičenja premogla neko silno modrost.

Vsekakor so premogla obilico uporabnega znanja o preživetju v naravi. Prav to znanje je človeštvu pomagalo, da je velike zaplate te narave ukrojilo po svoji volji ali uničilo. Po zaslugi tega znanja je narava danes tako drugačna in za večino ljudi nepomembna, da je tudi to znanje odveč.

Piše: Aurigo

Nevednost je mati nezakonskih otrok (Aurigo).

Kaj je razlog za ta članek, se boste spraševali? Vzroki za to besedilo so najmanj trije, sicer je eden o teh razlogov nedokončan, a o temu več kdaj drugič. Minilo je že okoli 18 let, ko so zmajeve črte intenzivno vstopile v moje življenje in ravno toliko časa sem jim do sedaj posvetil pri svojem vsakodnevnem obredu. Torej, prvi vzrok je ta, da sta se name v letošnjem letu obrnila dve osebi – z enim samim vprašanjem, kako občutiti, začutiti zmajeve črte. Prvega možakarja – Obutega Mačka - mi je priporočil moj znanec dolenjski šaman. Obuti Maček je bil ob tem uslišan in se je z menoj sprehodil po Zagrebu in po Ljubljani. Drugi možakar se je obrnil name konkretno po elektronski pošti z nekaj vprašanji o zmajevih črt. Ta opis čutenj, občutenj zmajevih črt sem nekako pustil za svojo drugo knjigo zmajeve črte po severu Slovenije – Zmajeve črte po Bledu, Kranju, Kamniku, Slovenj Gradcu, Slovenski Bistrici, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, ki že dolgo časa svaljka in vzhaja kakor testo, zato bom ta zapis, kar povzel iz uvoda te knjige.

Smo predvsem voda, sol, maščoba in silicij. 

Največji del našega telesa predstavlja voda. Da se ne razlijemo po tleh, pa poskrbijo celične ovojnice, ki so narejene predvsem iz maščob.
In da vse skupaj funkcionira kot celota, ki izmenjuje informacije in smiselno deluje, poskrbijo še elektroliti, ki omogočajo zadostno prevodnost, da lahko informacije in napotki pridejo do sleherne celice. 

O tem, kako pomembna sta voda in maščoba, smo že veliko pisali. O tretji pomembni snovi, ki dejansko določa kakovost in hitrost našega “procesorja”, pa je na sploh veliko manj govora.

Ustvarjalnost je del polnega in zdravega življenja. Pomembna je za celostni razvoj otrok, je ena od podstati za izpolnjujoč odnos s sabo in okolico, osebnostno rast in je pogoj za stik s svojimi notranjimi potenciali ter orodje za spoprijemanje z današnjim hitro spreminjajočim se svetom, poudarjata psihoterapevtka dr. Tamara Trobentar in znanstvenica ter pesnica dr. Alja Adam, avtorici projekta za razvijanje ustvarjalnosti pri otrocih kot del projekta za celostni razvoj otrok, s katerim želita dopolniti slovenske šole.

Ustvarjalnost je v današnjem času pogosto prisoten pojem in kot veščina v neoliberalni in potrošniki družbi tudi velikokrat zaželena, če ne celo nujna, vendar v okviru današnje paradigme o ekonomski učinkovitosti neredko instrumentalizirana.

Kot nasprotje življenjskemu slogu »pisarna-avto-kavč« vse bolj narašča priljubljenost ekstremnih športov, pri katerih ljudje premagujejo meje telesnih zmožnosti. Knjige tipa »kako je trgovski potnik po tistem, ko je prebolel neozdravljivega raka, v 60. letu življenja postal ultramaratonec« se odlično prodajajo in navdihujejo množice.

Nekaterim res uspe ozavestiti in kultivirati moč, ki jo ima duh nad telesom, in tako doseči tudi to, o čemer navadni smrtniki menijo, da je nemogoče. Žal njihovi dosežki motivirajo številne posnemalce, ki si mislijo: »Če je lahko on(a), bom tudi jaz.« In se lotijo maratonov, triatlonov, kolesarjenja okoli sveta ali osvajanja osemtisočakov, čeprav so še do včeraj »telovadili« le z računalniško miško, pritiskanje sklopke in plina pa je bilo njihova edina telovadba za noge. 

Sprehod po gozdu nas običajno napolni z energijo in mirom; nadihamo se svežega zraka in naužijemo se svežine, še zlasti poleti. Občudujemo mogočna drevesa, ki se pnejo visoko pod nebo. Vemo, kako pomembni so gozdovi za ljudi in za celotno okoljsko ravnovesje; v resnici pa jih zelo slabo poznamo.

Zaznavamo jih kot mnoštvo posamičnih dreves (in drugih rastlin), ki se vsako po svojih močeh bori za življenjske vire – za prostor, sončno svetlobo, vodo in mineralne snovi. Dejansko pa so drevesa tesno povezana med seboj, med njimi poteka živahna komunikacija in izmenjava življenjsko pomembnih snovi.

Šolane bedakinje obeh spolov so narodu na pladnju prinesle čudovito priložnost za slovnično utrjevanje ženske manjvrednosti. Njihov namen je bil sicer nasproten, a če bi ga dosegle, jih ne bi mogli imenovati »bedakinje« …

Človekinje/ljudi lahko nagovarjamo na več načinov: lahko so spoštovane/-i oziroma cenjene_i ali spoštovani in cenjeni, kot v dobrih starih časih. Bodimo odkrite: vsi ti načini so čudni – kot vikanje ali (bog naj ne dajo) onikanje.

“Eklekticizem” je pristop, pri katerem ničesar vnaprej ne zanikamo, temveč to analiziramo in o tem razmislimo, primerjamo in povežemo z že znanim, da bi na koncu prišli do najboljšega zaključka, najbolj vrednega, da ga sprejmemo.

Pogosto pozabljamo na to jasno in jedrnato definicijo eklekticizma kot pristopa k iskanju resnice in namesto tega dajemo prednost običajni rabi te besede in površinskemu razumevanju njenega pomena. Tako “eklektični pristop” običajno povezujemo s šibkostjo, mlačnostjo in otopelostjo tistih, ki vidijo stvari, vendar ne morejo dojeti njihove globine in širine. Zanje je “eklekticizem” nesmiselna dialektika in dialog, ki se vrti v krogu in s katerim nikoli ne pridemo – niti si ne upamo – priti do plodne definicije.

Med encime ne spadajo le tisti v prebavilih, ki prebavijo zaužiti grižljaj, ampak jih je najti v vseh kotičkih našega telesa, tako zunaj kot znotraj celic. Ko začne pisana mreža različnih encimov popuščati, to lahko pripelje do izgube zdravja in dobrega počutja, zato je treba telesu tudi pri tem priskočiti na pomoč. Zakaj so encimi tako pomembni in kako jih lahko okrepimo?

Encimi so nujni za naše psihofizično zdravje in življenje
Encimi so posebne beljakovine, ki jih proizvajajo živi organizmi. Ker pospešujejo skoraj vse telesne biološke reakcije, ki brez njih ne bi mogle potekati dovolj hitro, so zelo pomembni za ohranjanje ne le psihofizičnega zdravja, ampak tudi življenja. Med pomembne encime sodijo amilaze, lipaze, proteaze in drugi, ki pomagajo prebavljati zaužito hrano.

Nedavno sem prebrala recenzijo knjige “Eden 2.0: Climate Change and the Search for a 21st Century Myth” 1. Osrednja ideja te knjige je, da mora človeštvo – precej hitro – najti mit, ki bi nam omogočal preseči medsebojne razlike in nas navdihnil h koreniti spremembi. Suha dejstva in politika ne bodo zadostovali. Da bi lahko naredili nujno potrebno spremembo, potrebujemo navdih v obliki skupne vizije.

To se ne nanaša le na našo splošno družbeno klimo, v kateri ne prisegamo več na dejstva, temveč dajemo prednost dobri zgodbi. Poudarjeno je tudi izrazito pomanjkanje vizije prihodnosti aktivistov in politikov po svetu.

Ljubezen ni bila vedno tako pomembna, kot je danes, čeprav jo sodobne družbene okoliščine postavljajo spet pred nove izzive. Pojmovanja in razumevanja ljubezni so namreč vedno vpeta v osebni in družbeni svet, vedno pa so tako tudi del kulturno-zgodovinskih okoliščin.

»Ljubezen ima toliko različnih obrazov in vsebin, da jo je težko spraviti v en predal. Za naše babice je bila ljubezen, da je mož ni tepel, da ni bila lačna in da je imela streho nad glavo. Za mojo mamo je bila ljubezen to, da ji je mož dal denar in da smo zgradili hišo. Bolj je bilo v ospredju to, kaj imeti. Sama sem se poročila pri 19. letih in z možem, s katerim sva skupaj preživljala srednješolski čas, je bila ljubezen velikokrat to, da je to oseba, ki me nasmeji in s katero sva oziroma imava skupne cilje.

"V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela." (Jn 1,1-5)

Kakršno koli je že naše prepričanje, moramo priznati, da imajo besede veliko moč. Že izkušnje nam govorijo, da imajo velikanski vpliv na naše življenje. Nekdo nas že z besedo ali z nekaj besedami lahko popolnoma "sesuje" ali pa nas nasprotno zelo "povzdigne". Samo nekaj besed lahko spremeni naše življenje ali življenja mnogih ljudi.