Hvaležna sem, da lahko diham. Hvaležna, da lahko ljubim. Hvaležna, da živim. Hvaležna za vse okrog sebe. Hvaležna za vsako priložnost. Hvaležna za vsako novo spoznanje. Vesolje ne obstaja brez hvaležnosti.
Mi ne obstajamo brez tega. Postanimo del hvaležnosti. Izražajmo jo ob vsakem trenutku. Ob vsaki priložnosti.

Naj bodo besede, misli, dejanja hvaležnosti resnična. V tem času jih vsi potrebujemo bolj, kot karkoli drugega. Smo enostavno izročilo hvaležnosti. Sem hvaležna, vsi okrog mene so hvaležni.

Društvo za zaščito živali ljubljana vas vabi na 22. akcijo zbiranja starega papirja v pomoč živalim. Odvijala se bo v soboto, 6. oktobra, pred Centrom Interspar Vič v Ljubljani. Zbiralna akcija je namenjena podpori dejavnosti in organizacij, ki na različne načine skrbijo za živali, nanjo pa lahko poleg papirja prinesete tudi opremo in hrano za živali.

Prostovoljci Društva za zaščito živali Ljubljana vas na parkirišču pred Centrom Interspar Vič pričakujejo med 8. in 18. uro. Veseli bodo vaših vprašanj o zaščiti živali in obiska njihove dobrodelne stojnice. Vsi, ki boste prinesli papir ali druge potrebščine za živali, boste lahko sodelovali v nagradni igri.

Za današnji dan sem se odločila, da mislim o miru.

O vseobsegajočem miru v nas in okrog nas. Morda zato, ker ga nikoli ni dovolj in si vedno želimo, da bi obstajal, tako v naši zavesti, ob vseh stikih z ostalimi ljudmi in navsezadnje tudi na celotnem svetu.

Zato sem danes ZA mir.

Vedno se je potrebno osredotočati na pozitivno v smeri besede, misli, dejanja miru, ki ga nameravamo tisti dan izvesti, torej, da ne rečemo nisem sovražna/sovražen..temveč sem za mir, sem mirna, miren...NE sem proti vojni, temveč sem ZA mir.

Poteka vseslovenska akcija, ki opozarja na pomen medgeneracijske izmenjave izkušenj in sodelovanja. Številni varovanci DEOS centrov starejših in drugi starostniki se bodo do decembra družili ob pletenju copatkov za dojenčke. Te pa bodo na vseslovenski dan prihodnosti, 14. decembra, razdelili novorojenčkom po Sloveniji, ki bodo prav na ta dan prijokali na svet.

14. decembra bomo v Sloveniji znova proslavljali dan prihodnosti. Dan je namenjen konstruktivnemu premisleku o osebnih vizijah in željah glede odgovornega življenja v prihodnosti. V ta namen je Prva osebna zavarovalnica dala pobudo za vseslovensko akcijo, ki bo v letošnjem letu namenjena medgeneracijskemu sodelovanju ter prenašanju znanja in vrednot med različnimi generacijami.

V okviru študijskega obiska so sodelavke Slovenske filantropije iz programa Prostovoljstvo obiskale Dansko zaradi dobro razvitih podpornih struktur za delovanje prostovoljcev v tej državi, zaradi zelo dobro delujoče socialne države in visoke stopnje zadovoljstva Dancev s kakovostjo življenja in njihovega visokega občutka varnosti ter povezanosti v skupnosti.

Posebna spodbuda za izbor Danske je bil tudi Aarhus, ki je v letu 2017 evropska prestolnica kulture z več kot 3200 prostovoljci, v letu 2018 pa bo postal evropska prestolnica prostovoljstva.

Športna jesen ta vikend - 25 otrok več na smučanje ali na morje!
Ta vikend je že drugo leto potekala dobrodelna prireditev Športna jesen in sicer na športnih igriščih v Razvanju, ki je pritegnila preko 1200 obiskovalcev, otrok, družin in tudi starejših. V organizacijskem odboru je sodelovalo kar preko 50 prostovoljcev, ki so poskrbeli, da je bila ta sobota res v duhu slogana »Zdravo za zabavo«! In dosegli so svoj cilj - zbrali so toliko sredstev, da bodo lahko kar 25im otrokom plačali šolo v naravi in sicer večdnevni tečaj smučanja ali plavanja na morju.

Športna jesen je nastala na pobudo staršev. Na največji mariborski osnovni šoli v Mariboru, OŠ Franceta Prešerna Maribor so se leta srečevali z izzivom, kako poslati otroke na šolo v naravi ali na smučanje, saj veliko staršev tega stroška ni zmoglo. Skupni iniciativi staršev in šole po dobrodelni športni prireditvi je najprej prisluhnilo Športno društvo Razvanje, nato pa še vsa društva v Razvanju in Krajevna skupnost Razvanje, kjer se nahaja podružnična šola OŠ Franceta Prešerna Maribor.

Star papir ni zgolj odpadek - z njim lahko pomagate živalim, pravijo v Društvu za zaščito živali Ljubljana. V soboto, 7. oktobra, organizirajo že 20. akcijo zbiranja papirja. Med 8. in 18. uro lahko pred Center Interspar Vič v Ljubljani prinesete star papir in hrano ter opremo za živali. Del zbranih sredstev bo društvo namenilo Zavetišču Horjul in Zavodu SVSP.

Kaj se da narediti z eno tono starega papirja?
Vsak kupček papirja šteje, na posamezni akciji - te se odvijajo dvakrat na leto - pa ga včasih zberejo tudi do 20 ton. Kaj to pomeni za pomoč živalim?

Sandoz razširil sodelovanje z organizacijo World Child Cancer za pomoč otrokom pri dostopu do zdravljenja v štirih državah v razvoju

• Razširjeno sodelovanje za izenačitev možnosti preživetja otrok z rakom na Filipinih, v Burmi, Mehiki in Gani

• Stopnja preživetja otrok, obolelih za rakom, je v razvitih državah 80-odstotna, v državah v razvoju pa tudi do zgolj 10-odstotna

• Sandoz je zavezan odkrivanju novih načinov širjenja dostopa do zdravstvenega varstva v sodelovanju s ključnimi deležniki

Sandoz je danes objavil širitev pilotnega projekta, ki ga izvaja v sodelovanju z vodilno svetovno dobrodelno organizacijo World Child Cancer in katerega cilj je izboljšati dostop do zdravljenja in zvišati stopnjo preživetja otrok z rakom v štirih državah v razvoju.

Vsak kupček starega papirja pomaga živalim, pravijo prostovoljci Društva za zaščito živali Ljubljana. V soboto, 3. junija, organizirajo že 19. akcijo zbiranja papirja v pomoč nikogaršnjim živalim. Pred Centrom Interspar Vič v Ljubljani bodo od 8. do 18. ure zbirali star papir, opremo in hrano za živali, zamaške ter odpadne originalne karuše. Dogodek bodo popestrili s predavanjem o psih, dobrodelno stojnico in nagradno igro.

Društvo za zaščito živali Ljubljana z zbiralno akcijo že deseto leto opozarja na živali, ki potrebujejo pomoč. »Dogodek je nastal zato, ker želimo ljudem ponuditi način, da postanejo del rešitve in hkrati iz prve roke spoznajo delo organizacij, ki tako ali drugače skrbijo za nikogaršnje živali. Člani društva z veseljem odgovorimo na vprašanja in poklepetamo z obiskovalci akcije,« je povedala zakonita zastopnica Maša Cerjak Kastelic. Del zbranih sredstev bo društvo namenilo Zavetišču Horjul in Zavodu SVSP, ki izvaja sterilizacije in kastracije nikogaršnjih živali v tujini.

16. januarja 2017 sta Slovenija-transplant in AV studio združila moči in začela z družbeno odgovorno kampanjo »Ne čakaj, postani darovalec« za ozaveščanje o pomembnosti darovanja organov in tkiv. Po prvih dveh mesecih kampanje, ki poteka na platformi www.daruj.si, so odzivi tako strokovne kot splošne javnosti odlični. V primerjavi z enakim časovnim obdobjem lani se je število opredelitev v januarju in februarju povečalo za več kot 5x krat.

Ideja za kampanjo je nastala ob klepetu in kavi kreativcev AV studia in PR strokovnjakinje iz agencije IPPR. Ugotovili so, da se o temi občutno premalo govori, prav tako pa je na voljo malo podatkov. Analize namreč kažejo, da smo Slovenci, tudi zaradi slabše informiranosti, podpovprečno opredeljeni o darovanju organov. Število bolnih, ki čakajo na presaditev, vztrajno narašča, darovalcev po smrti ali za časa življenja je premalo. Na dan 3. 1. 2017 je bilo na čakalnem spisku za presaditev organov registriranih 181 bolnikov. Pacienti na srce v povprečju čakajo 177 dni, na jetra 77 dni in na ledvico 300 dni. Žal je to prepogosto predolgo.

Naj dobri decembrski možje obiščejo tudi Pozitivke

Spoštovani obiskovalci Pozitivk.
Veseli smo, da že šesnajsto leto, odkar smo postavili naš portal, obiskujete Pozitivke. Verjamemo, da vedno najdete kaj zase, kar vas pritegne in z veseljem preberete. Trudimo se, da so vsebine čimbolj pestre, da vsak najde kaj zase.

Vse od začetka obstoja našega portala Pozitivke, se soočamo s problemom, ki se mu reče denar. Obstoj portala, kot tudi vseh internetnih strani, je pogojen s stroški. Potrebno je plačevati domene, tehnike, ki vzdržujejo Pozitivke in še kup stroškov, ki jih imamo vsak mesec. Poleg tega delamo na starih računalnikih, ki komaj še ustrezajo tehniki, ki je z leta v leto bolj zahtevna. Stroške pokrivamo z oglaševanjem, ki pa ga je vsako leto manj.

Približuje se svetovni dan živali. Obeležite ga lahko s sodelovanjem na 18. akciji zbiranja papirja v pomoč živalim, ki jo organizira Društvo za zaščito živali Ljubljana. V soboto, 1. oktobra, med 8. in 18. uro lahko pred Center Interspar Vič v Ljubljani prinesete star papir, potrebščine za živali in odpadne originalne kartuše.

Prostovoljci Društva za zaščito živali Ljubljana pravijo, da bodo veseli vsakega kupčka papirja. Na zadnji akciji, ki je potekala junija 2016, so ga zbrali kar 23 ton. Tudi tokrat bodo del sredstev namenili Zavetišču Horjul in zavodu SVSP - Slovenski Veterinarji Sterilizirajo Potepuhe, ki skrbi za sterilizacije, kastracije in zdravstveno oskrbo nikogaršnjih živali na Balkanu ter drugod. Na akciji bodo članom društva pomagali prostovoljni gasilci PGD Ljubljana – Vič, prostor bo odstopil Center Vič, zabojnik za star papir pa zagotovilo podjetje Gorenje Surovina.

Bruce Kent, nekdanji rimskokatoliški duhovnik in nekdanji vodja kampanje za jedrsko razorožitev (Campaign for Nuclear Disarmament - CND) sodeluje v kampanjah za jedrsko razorožitev in svetovni mir že od poznih 50 tih prejšnjega stoletja. 

Rojen je bil leta 1929 v Londonu, v duhovnika je bil posvečen leta 1958, sodeloval pa je z desetinami mirovnih organizacij, vključno z War on Want (vojna proti pohlepu), Campaign Against the Arms Trade (kampanja proti trgovanju z orožjem), International Peace Bureau (urad za mednarodni mir), United Nations Association (združenje združenih narodov) in Movement for the Abolition of War (gibanje za odpravo vojne). 

Alison Weir je bila aktivistka na področju človekovih pravic, delala je pri Mirovnih silah, nato pa je postala urednica tednika v ZDA. Ko pa je leta 2001 izbruhnil izraelsko-palestinski konflikt, se je odločila, da si ga bo ogledala v živo. Brez spremstva je odpotovala do palestinskih ozemelj, Gaze in Zahodnega brega.

Njen pristop se je obrestoval: lahko se je povezala z mnogimi Palestinci in Izraelci. Weirova je predavala po ZDA in drugih državah in je avtorica knjige Proti naši boljši presoji: Skrivna zgodba o tem, kako so bile ZDA uporabljene za vzpostavitev Izraela.

Projekt Moja reka si, ki v letu 2016 povezuje čistilne akcije za čiste reke, je dobra dva tedna pred Svetovnim dnevom Save, dobil 13 finalistov - organizacij, ki so v letu 2016 izvedle čistilne akcije in so se prijavile v projekt. Več kot 10 tisoč prostovoljcev je v čistilnih akcijah zbralo več kot 300 ton odpadkov.

Organizatorji čistilnih akcij - turistična društva, ribiške družine, osnovne in srednje šole, občine in krajevne skupnosti ter komunalna podjetja - so to pomlad ponovno dokazali, da na lokalni ravni potekajo številna prizadevanja za čisto okolje. Tako je samo 13 finalistov projekta Moja reka si zbralo več kot 300 ton odpadkov, očistili pa so več kot 150 kilometrov brežin rek, potokov in jezer.

Qlandia Kranj je gostila otroke iz okoliških vrtcev, ki so opravili dobro delo - posadili 1000 cvetlic in tako polepšali okolico. Ob tej priložnosti pa bo Qlandia za vsako posajeno rožico poklonila 50 centov Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj za nakup novega inkubatorja. Dogodek bo namreč 3. junija zaokrožila manjša, svečana, kulturno razgibana podelitev dobrodelnega čeka direktorici kranjske porodnišnice.

Ideja za dogodek sajenja cvetlic se je rodila že pred 2 letoma, ko so ga izvedli prvič, da bi seznanili otroke z vrtnarjenjem ter negovanjem kulture lepega vedenja do rastlin in okolice, je ob tem ponosno povedala Meta Ahačič, vodja Qlandie Kranj, in dodala: “Vsako leto se zelo veselimo tega dogodka, saj je začinjen z ogromno pozitivne energije tako otrok, lokalne skupnosti in nenazadnje obiskovalcev ter zaposlenih v Qlandii. S tovrstnimi dejanji otrokom pomagamo razvijat socialni čut, ko se opravijo dobro delo, se povezujejo z lokalno skupnostjo in dobijo neposreden stik z naravo.”

Letos obeležujemo 20. obletnico obstoja evropske prostovoljne službe (EVS), ki je danes del programa Erasmus+ in omogoča mladim v starosti od 17 do 30 let, da opravljajo prostovoljne aktivnosti po vsej Evropi in izven nje, ter podpira organizacije pri zagotavljanju prostovoljskih priložnosti za mlade. Od leta 1996, ko se je EVS začel kot pilotni program Evropske komisije, je v njem sodelovalo že več kot 100.000 mladih prostovoljcev.

Movit, Nacionalna agencija programa Erasmus+: Mladi v akciji, želi s kampanjo ob 20. obletnici evropske prostovoljne službe poudariti prostovoljstvo kot učno izkušnjo, namenjeno krepitvi kompetenc in opolnomočenju mladih – predvsem tistih, ki imajo v primerjavi s svojimi vrstniki manj priložnosti za aktivno vključevanje v družbo kot tudi za učno mobilnost. EVS je namreč odprt za vse mlade ne glede na njihovo socialno-ekonomsko ali izobrazbeno ozadje ter morebitne druge ovire za vključevanje.

Rabljena očala lahko oddate od 31. marca do 8. maja 2016 v vseh poslovalnicah podjetja Hofer v Sloveniji

Ob začetku letošnje vseslovenske dobrodelne akcije zbiranja rabljenih očal za prebivalce ekonomsko manj razvitih držav, so predstavniki Lions kluba Ljubljana Trnovski zvon na novinarski konferenci javnost seznanili s cilji letošnje akcije ter informacijami o njenem poteku. Akcija bo potekala od 31. marca do 8. maja 2016, očala pa bo tudi letos možno oddati v vseh poslovalnicah podjetja Hofer ter sodelujočih šolah, vrtcih in domovih starostnikov.

»V štirih letih sodelovanja z družbo Hofer nam je uspelo zbrati več kot 30.000 rabljenih očal, kar Slovenijo glede na število prebivalstva uvršča med najbolj uspešne države na svetu. Slovenski lionsi pozivamo vse tiste, ki imajo doma kakšna rabljena očala, ki jih ne potrebujejo več, da jih oddajo v zbirnih mestih v poslovalnicah Hoferja in s tem pomagajo slabovidnim v nerazvitih državah, ki si ne morejo privoščiti nakupa novih korekcijskih očal,« je javnost pozvala Ana Marija Hribar, predsednica Lions kluba Ljubljana Trnovski zvon in dodala, da s to akcijo Slovenci kažemo, da v srcih nimamo mej.

Eno

Bitje zraste
v svet mej, pravil
kaj določa, kje se vzdigne prah človeka
kaj določa, kje se namnožijo molekule
iz svobodnega se rodi v kletko moralnih mej
veter se svobodno sprehaja
tokovi se mešajo
ptice in ribe plavajo s tokom
Homo sapiens sapiens
dvonožni prvak
pa se ukvarja s sabo
Kdo sem? Kaj sem? Od kod prihajam?

Na Dunaju so se povezali politika, javna uprava in dobrodelne organizacije, da bi kar najboljše reševali težave beguncev, ki so prispeli v avstrijsko glavno mesto. Posebno pozornost namenjajo otrokom in mladim brez spremstva staršev.

Sklad Socialni Dunaj (Fonds Soziales Wien) je skupaj s 16 partnerskimi organizacijami od začetka leta 2015 10.000 beguncem zagotovil oskrbo in zagotovil okoli 2.000 dodatnih prenočišč. Dunaj presega dogovorjene kvote in je nastanil okoli 80 odstotkov prosilk in prosilcev za azil, kar je občutno več kot druge avstrijske zvezne dežele.

Bralce in podpornike obveščamo, da se je Društvo Ekologi brez meja uvrstilo na seznam organizacij, ki delajo v javnem interesu. To pomeni, da smo z letošnjim letom tudi mi upravičeni do 0,5% dohodnine. Vsak zaposleni ima možnost, da sam odloči, komu bo šel ta odstotek in to tako, da izbere s seznama organizacijo, katere delovanje bi želel podpreti, izpolni obrazec in ga pošlje na pristojni davčni urad.

Z novo poslanim obrazcem se spremeni tudi morebitna prejšnja odločitev. Če tega ne stori, se bo njegovih 0,5% zgubilo v skupnem žaklju proračuna in ga ne bo deležna nobena od teh organizacij.

Tekstilnica se je letos pogumno podala na samostojno pot. Obdržali smo tiste aktivnosti, ki so se izkazale za najbolj obiskane in predvsem zmožne izpeljave. Ena glavnih je zagotovo izmenjava oblačil v Ljubljani. Ker si želimo dogodke (redno mesečno izmenjavo in izmenjavo otroških in mladinskih oblačil) ohranjati na nivoju oz. jih sproti izboljševati, smo od vseh njenih obstoječih in potencialnih obiskovalcev med 5. februarjem in 4. marcem 2015 s pomočjo spletnega vprašalnika,ki ga je tudi tokrat pripravila in analizirala naša zvesta prostovoljka Nadja Kovač, zbirali mnenja in dobili zanimive rezultate.

Vprašalnik je bil namenjen tako obiskovalcem izmenjav kot tudi širši javnosti, zanimal pa nas je predvsem demografski profil oseb, ki so izpolnile spletno anketo, njihov odnos do izmenjav oblačil ter pričakovanja in predlogi za naprej. Vseh klikov na povezavo do ankete je bilo skupaj 257, vendar pa je vprašalnik v celoti izpolnilo 82 oseb – te odgovore smo upoštevali v pričujoči analizi.

Verjetno je, da bodo skupni stroški posledic krize po potresu precej višji kot je bilo pričakovano. Neposredne posledice potresa so v grobem ocenjene na okoli 5 milijard dolarjev, medtem ko bodo posredne posledice na gospodarstvo verjetno še veliko hujše in bi lahko dosegle skoraj 20% BDP Nepala.

Država je tako rekoč pahnjena v srednji vek. Mreža infrastrukturnih sistemov, ki je ključnega pomena za gospodarsko blaginjo, je popolnoma uničena in skoraj nobenega dvoma ni, da bo Nepal letos zapadel v recesijo. Po potresu je namreč gospodarstvo Nepala skoraj na tako nizki ravni kot v Zimbabveju.