NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

5 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Zemlja, naša gost...
  • Biti svoboden

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

    Ni novih trackback komentarjev

    POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    nedelja 22-okt
  • Pohod po osrčju dežele kraškega terana
  • Pogovor o uprizoritvi Tisti občutek padanja - Festival Borštnikovo srečanje

  • ponedeljek 23-okt
  • Brezplačni tečaj: e-članki in e-knjige
  • Ura pravljic

  • torek 24-okt
  • Zdrava hrbtenica
  • Pravljična ura

  • sreda 25-okt
  • Skupina za pomoč mladostnicam in mladostnikom
  • Bemumast!

  • četrtek 26-okt
  • Andrej Hrausky: Šentjakobski trg, cerkev sv. Flori

  • petek 27-okt
  • Spoznajmo slovenski jezik

  • sobota 28-okt
  • Ustvarjalne delavnice: Mali levček

  • nedelja 29-okt
  • Vodni detektiv - poplave

  • ponedeljek 30-okt
  • Krompirjeva turistična tržnica

  • torek 31-okt
  • Na HelloVino v Svečino

  • nedelja 05-nov
  • Koncert Songs of the Soul, glasba Maestra Šri Činmoja, Vstop prost

  • sobota 11-nov
  • Tečaj shiatsu terapije - začetni

  • sreda 15-nov
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Zvitko in njegove dogodivščine: Dežela Šalilaj, II. del Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 18. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: sonce_nasmeska

    TRETJE
    POGLAVJE

    V šolo sta volkec in lisjak prišla okoli pol devetih dopoldan. Hitro sta se obula copate in stopila v razred, kjer so bili že zbrani vsi ostali sošolci. Razrednik Uhec je prišel v razred in vsi učenci so ga lepo pozdravili. V rokah je držal spričevala in pohvale za žabca Binkota in čebelico Mari, ker sta tisto leto sodelovala na tekmovanju iz matematike in sta dosegla izjemen rezultat.

    Šolski zvonec je zazvonil zadnji šolski dan. Učitelj je svojim učencem razdelil spričevala in pohvale nato pa jih je povabil na kos torte. Vsi so se razveselili torte, medtem pa je lisjak Zvitko vsem ostalim sošolcem pripovedoval:

    Beri dalje (5.663 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Zvitko in njegove dogodivščine: Dežela Šalilaj, I. del Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 13. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: sonce_nasmeska

    PRVO
    POGLAVJE

    Dolgo let nazaj je v pravljični deželi Lajlaj živel poseben lisjak, ki je slišal na ime Zvitko. Bil je lepe oranžne barve in rad se je družil z ostalimi prijatelji iz dežele, še posebej pa z prijateljem Repkom. Volkec Repko je velikokrat rad zjutraj malo podremal zato je večkrat zamudil tudi v šolo.

    Zgodilo pa se je večkrat, da je Zvitko prehitel Repkota in vedno prvi prišel v šolo. Takrat sta se večkrat sprla, vendar sta jezo kasneje pomirila in njuno prijateljstvo je spet oživelo.

    »Hej, počakaj me!« se je zaslišalo iz majhne hišice, kjer je z svojo mamo Lili živel Zvitko.

    Beri dalje (3.850 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Brigadirka Tončka Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 6. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: batistaneta

    Ni dolgo tega, ko sem bila v veseli družbi, kjer se je nekaj pojedlo, malo več popilo in veselo zapelo. Ko je zazvenela lepa slovenska pesem »Delaj delaj dekle pošeljc........« Ta lepa in vesela pesem, je v meni prebudila spomine na čas, ko sem kot mlado dekle postala brigadirka.

    Zgodba je stara pedeset let. Ja pedest let, jaz pa sem jih takrat imela še ne šestnajst, ko sem šla gradit »avtoput bratstva i jedinstva« nekam na Dolenjsko. Junija sem rekla šoli adijo in se podala v svet odraslih. Mama mi je rekla naj si poiščem delo, kakršno koli že, samo da bo za kruh. Šla sem na zavod za zaposlovanje, da udejanjim mamino zapoved. Uradnica na zavodu za zaposlovanje je bila gospa Anči Volkova.

    Beri dalje (903 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.08.17 @ 00:17 z Astronom 
    | More

    Skrivnostna gora Boč Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 6. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Piše: Jožica Demšar, prof. pedagogike in sociologije v reviji Karmaplus

    Že od malih nog me je navdihoval Boč in v meni prebujal tako občutek varnosti kot tudi skrivnostnosti. Živela sem v Slovenskih Konjicah, kjer je nanj čudovit pogled z zahodne strani, lahko sem ga opazovala z okna svoje sobe. Ker so moji stari starši prej živeli na Sladki Gori, ki leži pod Bočem, smo se velikokrat vozili ob njegovem vznožju. Vsekakor je Boč gora mojega otroštva. Mnogo kasneje so me začele zanimati zgodbe o njem, miti, legende …

    Velik čar tej gori (978 m), ki se kot podaljšek Karavank počasi spušča proti nekdanjemu panonskemu morju, dajejo mnoge votline, jame in številni izviri. Na severni strani najdemo Studenice, ki so znane po izviru toplega potoka, ob katerem je Zofija Rogaška okoli leta 1237 zgradila dominikanski nunski samostan. Kasneje (1782) ga je Jožef II. ukinil in je poslopje menjalo mnoge lastnike. Danes je v upravljanju Nadškofije Maribor in v procesu obnove.

    Beri dalje (1.149 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.06.17 @ 16:05 z Nan 
    | More

    Volja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 29. september 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kolarka

    Ko razmišljam kaj pomeni, ko si človek nekaj želi in kaj pomeni, da je nekaj dobro zanj ali pravo zanj. Sama skušam delati na tem, da ne delam neke določene razlike med dobrim in slabim. Čisto splošno lahko rečem; kar je za nekoga dobro, lahko nekdo drug vidi kot slabo. O tem bi se dalo veliko napisati in razmišljati, ampak jaz bom kar posplošeno napisala, da ni nekaj dobro in nekaj slabo, ampak samo nekaj je.

    Dostikrat nas nekdo vpraša, kaj bi pa pravzaprav ti rad. Ampak tisto kar si želimo, ni vedno tisto kar je najbolje za nas. Pogovarjala sem se z gospo, ki je popolnoma predana Bogu. Pravi, da ga čuti in ji preveva celo njeno telo. Praktično njeno življenje prepušča Njemu. Do neke mere sem se strinjala z njo in ji rekla, da pa je dejansko težko včasih izreči besede ''naj se zgodi, kar je dobro zame''.

    Beri dalje (861 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.01.17 @ 08:51 z Astronom 
    | More

    Ona Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 26. september 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Lania

    Gledala je skozi okno, strta kot že tolikokrat dozdaj, v njej je zevala praznina kot velika črna luknja, po licih so ji tekle srce, je ključavnica brez ključa, iskala je v svetu nekoga ki bi imel ključ, ki bi segel vanjo in ji spremenil svet.

    Iskala je po vseh delih sveta, ponujala sebe, polno pričakovanj, bila je kot skodelica polna medu, a puščala je grenak priokus.

    Njena roka drsi po oknu, lasje ji padajo na ramena, tako lepa pa tako polna sovraštva, pričakovala je toliko od svojega življenja, pričakovala od drugih da ji bodo pomagali najti njeno pot in pogasila ob tem svoje sveče do usojene poti.

    Beri dalje (774 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.26.17 @ 10:13 z Nan 
    | More

    Šum in njegova terapija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 28. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kanika59

    Meglice so se dvigale iz sveže oranih njiv, češnjevi cvetovi so se nastavljali sončnim žarkom in vabili s svojo lepoto. Brez besed sta stopala med polja, zavedajoč se, da je lepota, ki ju obdaja, tudi njima namenjena, da sta del te zgodbe, da sta iz tega vsakdanjika. Počasi sta zavila v gozd v katerem je življenje z vso močjo ponujalo radosti narave. V krošnjah dreves se je čutilo priprave na novo življenje, ves gozd je bil odet s svetlo zeleno tančico. Sončni žarki so skozi veje dreves igrali ples svetlobe in ustvarjali čarobne prizore.

    Pot se je strmo spuščala do potoka, ki je bil videti, kot plavajoča steza, polna brzic in šumečih slapov. Bili so kot bele padajoče stene, ki branijo vodi, da bi tekla dalje po svojem tiru.

    Beri dalje (453 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vila Ljubljančica Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 27. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    V mali deželici med morjem in Alpami se je vila reka. Ob tej reki je zraslo mesto. Ob mestu je bilo močvirje. Ob večerih, ko so padle meglice in zasijale zvezde, so se tam zbirale vile. Skrivnostne deklice, sestrice, katerih nisi mogel videti s prostim očesom, razen, če so one tako hotele.

    Najmlajši med njimi je bilo ime Ljubljančica. Komaj šestnajst let ji je bilo. Otroška naivnost se je že očarljivo mešala s sanjami mladenke, ki so vrele v njej. Med razposajeno igro se je zasanjala tja nekam v daljave in se zamislila.

    Beri dalje (572 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Otrok v meni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 26. julij 2017 @ 05:01 CEST
    Uporabnik: Lania

    Predramilo me je.
    Kar je spalo vsa ta leta v meni.
    Gledala sem to božansko slikico dojenčka, ki spi na očetovih rokah, rokico si je dal na obraz in izraz na obrazu ima tako zadovoljen, poln ljubezni.
    Nisem prenesla pogleda nanjo, nisem prenesla tega izraza na njegovem obrazu. Predstavljal je vse tisto kar jaz nisem.

    Naslednjič sem sliko lahko gledala dlje, tretjič ko sem jo spet po naključju odprla so se mi usule solze in hlipala sem kot otrok.

    Beri dalje (396 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    V gozdu za našo hišo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 25. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kanika59

    V gozdu za našo hišo so se oglašale še zadnje ptice tistega dne; verjetno so se odpravljale spat, odhajale so v svojo »miževo deželo«. Klicale so druga drugo in najbolj glasne so bile tiste osamljene. Slišati je bilo, kot da se dogovarjajo med seboj, katera je kdo, kam bo legla, na kateri veji bo počakala…dočakala jutro. To ta zadnje, dočakala jutro, v naravi ni pogoj, je bolj odvisno od tega, kje je tvoje mesto in na kako visokem mestu si v prehranjevalni verigi.

    Bolj ko se je temnilo, manj klicev…odzivov ptic je bilo in na kraju je vse utihnilo. Gozd se je pogreznil v spanec, vendar ne v popolno brezmejno tišino. Nočna ptica sova se je oglašala, kot bi spraševala..preverjala, če so vsi njeni sostanovalci po svojih domovih, če so miške in voluharice pripravljene, da se gredo igro slepe miši in tisto, kdo lovi, in če je vse tako kot mora biti tam spodaj na tleh.

    Beri dalje (1.549 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Popotovanje po jugu Indije – pokrajina Kerala Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 25. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Dežela kokosovih palm, prijaznih ljudi, čudovitega tropskega sadja, vedno prijetnih temperatur, ter pikantnih jedi

    Danes bi Vam rad predstavil nekaj eksotičnega - Indijo oz. Natančneje - Keralo .Moje popotovanje med palmami in plažami ter kanali v južni Indiji.

    Dežela se nahaja med osmim in dvanajstim vzporednikom severno od ekvatorja na jugozahodnem delu celine. Naj povem, da sem bil v pokrajini Kerala zdaj že v tretje in od vse Indije, ki je kar velika zadeva se mi prav ta košček glamozne dežele zdi najbolj eksotičen in privlačen. Zakaj me boste vprašali: mogoče predvsem zaradi tropske vegetacije, ki se kaže v kokosovih palmah, nasadih bananovca (slika 1), tapioke (gomoljasta rastlina-podobno kot naš gorenjski krompir), tam rastejo papaje (sadež ki spominja malo na melono), pa orjaška mangova drevesa, tamarinda (začimba, ki se uporablja za omake in je kislega okusa.

    Beri dalje (1.667 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Jaz in moj dedek Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 19. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Kot majhna deklica sem imela čast, določen čas preživeti z dedkom, ki je bil prisoten z nami do mojega 10.tega leta starosti.

    Veliko detajlov se ne spomnim a zadnje čase se mi vrača v spomin pot, po kateri sva šla ob večeru, (ne vem, mislim, da je bil večerni umirjen sprehod) in seveda sva se veliko pogovarjala in govoril mi je o stvareh, o življenju, govoril mi je zgodbice, zgodbe, ki imajo sedaj veliko večji pomen, ker takrat so bile to le zgodbice, skrivnostne, katere nisem razumela, sem jih pa sprejemala.

    Dedek je bil takrat star čez 70 let, bil je vitalen, močna osebnost, za seboj je imel življenje polno dela, bil je spoštovan mož, znan po dobroti in pripravljenosti pomagati.

    Beri dalje (526 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Franckina čik zgodba Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 19. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Francka se je zakadila v tistih zgodnjih letih, ko je njen svet še bil čudežno lep in varen. Njenemu pogledu ni ostalo nič skrito. Do potankosti je opazovala očeta, strica pa tudi soseda, ko so vlekli in puhali dim iz cigarete. Kadilski obred je vseboval tudi pitje kofjeta in glažek rakije je pasal tudi zraven.

    Radovednost ji ni dala miru, in ob prvi priložnosti se je dala zapeljati mamljivi privlačnosti cigarete. V kaj se spušča in kam jo bo to pripeljalo, ne o tem ni hotela razmišljati. Slabe misli in občutke je pospravila v predal, ki je sameval v skritem in odmaknjnem kotu svoje podzavesti. Želela in hotela je postati enaka drugim.

    Beri dalje (367 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Krajina in mi v njej Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 6. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: ayana

    Delo na sebi pomeni pristni stik z vsem, kar nas obdaja in je del življenja na našem planetu. Dejstvo je, da se premalo oziramo na vsakodnevne življenjske tokove in zamujamo preprosta, edinstvena učenja.

    Kulturna dediščina in krajina so prepletene z mnogimi duhovnimi izročili, ki so skriti pod površjem in čakajo da jih odstremo, da ugledajo luč sveta.

    Ljudska izročila, kot del naše dediščine, nam razkrije mogočnost modrosti naših prednikov ter njihovo upanje, da se bomo nekoč združili v zavesti in ohranili dostojanstvo človeške civilizacije. Vse to je vtkano in povezano z energijskimi tokovi v krajini, kot gričevja, gorovja, doline, travniki in še marsikaj.

    Beri dalje (63 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ogenj nesreče Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 6. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Zlato je najbolj cenjena kovina na svetu, ker je hkrati ena najbolj redkih. Vendar zlata ne moreš najti zgolj tako, da se skloniš in pobereš droben svetleč kamen, ki se skriva v travi kot velikonočno jajce.

    Zlato je tu, obstaja, Zemlja ga proizvaja brez napora, a od človeka je odvisna, ali ga bo izkopal in odkril njegovo lepoto.
    Kako? S pomočjo testa ognja. Da bi se znebili naravnih nečistoč zlata, jih enostavno skurijo stran. Tako ostane material, očiščen svojin nepopolnosti.

    Beri dalje (193 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Politika Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 27. junij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: G.Z.

    Politika je dolgo obdobje potovala skozi generacije dežel po svetu. Včasih je bila žejna, včasih lačna. Prebedela je mnogo noči, in prespala marsikateri dan.

    Pred kratkim (za njeno dolgo potovanje) časom je zakorakala v puščavo na skrajni meji sveta.
    Z vsakim korakom stran od znosnih zelenih poljan se je izgubljala v lastnini puščave.

    Njena oblačila so se umazala, njeno telo so prekrili izpuščaji, njen zadah je od suhote puste dežele privabljal krokarje. In ko je začela ugledovati smrt je v daljavi, kot v prividu zagledala oazo.

    Beri dalje (66 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 06.27.17 @ 09:56 z Nan 
    | More

    Na grajskem dvoru Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 27. junij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: lotos3

    Družina Prahčevih je šla tistega usodnega nedeljskega popoldneva k svojemu zasluženemu počitku. Bil je topel poletni dan in oče in mati sta utrujena kmalu zaspala. Njun ljubljeni sinek, prahec Pik, pa se je nič hudega sluteč izmuznil izpod odeje ven in se podal na okensko polico. Tam se je ležerno predajal vabljivim sončnim žarkom ter zadovoljno govoril predse: "To pa je življenje! Končno ..., čisto pravo življenje! Oh, svoboda ..."

    Ko pa se je tako po dolgem in povprek pretegoval v svojem novo odkritem rajskem veselju in preizkušal najudobnejše položaje za sončenje, ga je nenadoma ujel piš vetra ter ga ponesel s seboj. V smrtnem strahu je Pik zaklical: "Mama ..., mama!" A bilo je že prepozno ...

    Beri dalje (510 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 06.27.17 @ 16:24 z Nan 
    | More

    Malo za hec, malo za res Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 5. junij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Zdaj že malo postarane gospodinje, smo hrano in gospodinjske potrebščine, kupile le enkrat na mesec. Običajno še isti dan, ko je oče dal mami plačo, če je ni že prej zapil na puf v bližnji gostilni. Ja tudi to se je dogajalo, in špeža je šla rakom žvižgat in ribam pet. Mega nakup je bila ozimnica, ki je bila sestavljenka iz niza števila poljskih pridelkov.

    Tudi drva  niso smela odmanjkati.  Mularijo, ki je šla u šulo je blu treba tudi obleč in obut, da ne govorimo kulku knjig in zvezku so rabli. Otruk je blu tulku kukr jih je bug dau. Tri štiri, šjst in vječ odvisnu kako ljuba mu je bla kakšna družina.  Ni bilo lahko, a s pomočjo sindikatov smo ozimnico nekako le spravili pod streho.

    Beri dalje (559 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Tvoja sobica Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 31. maj 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kanika59

    Vse, kar je tvoje, je tako lepo; lepa je tvoja sobica, majhna in podstrešna. Je kraj, v katerega se zatekam kot sam svoj mislec, ki rabi mir, ko potrebuje energijo, počasi iztekajočo vero v nekaj, kar je še pred njim, v kar je odteklo…odšlo v drugačno energijo, se izgubilo v vrvežu dogodkov. Vrne se v popolnoma drugi obliki..preobleki, ko posije sonce; ko zvečer luna vstane izza Pohorja; ko se odpravi na rajžo, ko se odpravi spat tja drugod, v drugi svet.

    Polmrak v tvoji sobici je vedno tako mističen, veličasten..enkraten, toda ponovljiv; je kot v žamet obložena školjka, ki ima v sebi živ organizem biser…tebe; je tvoja last. Čeprav si v njej večkrat sama, se vanjo zatekaš, ko se iščeš, ko si v fazi razmišljanja..sklepanja kompromisov z računalnikom, z zunanjim, oddaljenim in bližnjim svetom.

    Beri dalje (1.371 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Oglej si svet, ki te opazuje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 27. maj 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Samson

    Dandanes pogosto slišimo tarnati upoštevanja vredne mislece, kako poganski postaja svet, kako brezobzirno podira nekdanje ponosne pomnike in postavlja nove, negotove, pogosto votle in dvomljive vrednosti, pa vendar živahnejše, saj so njihovi, tvorba novodobnega, včasi predvsem umišljenega in nadutega človeka.

    Težko bi tem mislecem dopovedoval, da se v nečem vendarle motijo. Namreč v svojem pojmovanj "poganskega". Izraz sicer lahko privzamemo kot legitimen, če mu damo celotno vsebini z vso pozitivno in negativno konotacijo. Kot je poganski včasih ožigosan z malikovalskimi primesmi, tako je prav tisti poganski novodobnik tipičen iskalec skozi labirinte življenja in smrti. Pri tem se normalno ta novi človek neprestano spotika ob dobre in slabe stvari, praktično ob vse, kar mu pride na pot, omahuje, se zgrudi, spet vstane in hiti naprej proti samo njemu vidni svetlobi.

    Beri dalje (126 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 05.27.17 @ 11:37 z Fredo 
    | More

    Majhne stvari ne obstajajo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 26. maj 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Obstaja resnična zgodba o mladeniču, ki je bil žrtev holokausta. Premeščen je bil v delovni kamp za nekaj let in nekako preživel grozote, ki jih je doživel v ječi.

    Zgodba govori o dečku, sedaj staremu okoli šestdeset let in o njegovemu iskanju nekega ameriškega vojaka, ki mu je nekoč izkazal prijaznost, tako da mu je dal malo hrane.

    Mogoče se zdi nepomembno, toda za dečka, ki ni do takrat doživljal nič drugega kot smrt, krutost in nečlovečnost, je bila ta gesta, točka preobrata v njegovem življenju.

    Beri dalje (430 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 05.26.17 @ 10:30 z Nan 
    | More

    Žalost, ko ni ljubezni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 25. maj 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kolarka

    Ko pogledam skozi okno, občutim tisti rez, ki ga človek začuti v očeh, ko ugleda svetlo nebo. Oči. Vedno se spomnim nate, ko si mi povedal, da si vse vedel že samo po tem, ko si me gledal v oči.

    Tudi jaz sem vedela. Nisem si dovolila. Čutila sem, da nisi svoboden. Čutila sem, da te vežejo vezi družine in da te ne bom imela. Nisem si drznila pomisliti nate, bežala sem stran, nisem želela, da se dotakneva s pogledom. Ker sem vedela …Vedela sem, da bo prišel ta dan, ko se bom morala sprijazniti z usodo, da te nikoli ne bom imela.

    Beri dalje (1.560 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vredni smo neskončno več kot si mislimo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 24. maj 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonja Ličof

    Zelo rada imam poletne večere. Na široko odprem okno in prisluškujem orkestru čričkov. Njihovo petje v meni obudi spomin na dneve, ki sem jih preživela ob morju, ko sem lahko večer za večerom poslušala njihove ubrane zvoke, ki so jih dopolnjevali prodorni glasovi škržatov in šumenje morskih valov. Ti zvoki narave so zame najlepša uspavanka na svetu in prav tako je ni lepše budnice od živahnega ptičjega žgolenja, s katerim ptice izražajo neizmerno radost in jo nesebično delijo z vsemi, ki odprejo srce za njihovo govorico.

    Če se odpravimo v naravo z odprtim srcem, bomo hitro opazili, da celotna narava seva neizmerno harmonijo, ki nas umirja. Raznolika drevesa poskrbijo, da se ob pogledu na njihove zelene krošnje spočijejo naše oči. Prostrani cvetoči travniki nam dajejo občutek svobode in številni glasovi živali v nas prebudijo mir. Naj se oglašajo še tako glasno, glasovi živali nikoli ne kalijo harmonije narave, temveč se zlivajo z njo v celoto in tvorijo enost, in to nas pomirja.

    Beri dalje (809 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Deli optimizem...  

       Če so vam
       pozitivke.net
    všeč?

       In jih imate res, res radi.
       Potem je prišel čas,
       da zanje poveste
       tudi svojim prijateljem.

       Vaš e-naslov:
     
     

       Prijateljev e-naslov :
     
     

       


     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 75

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli

     Podpirajo nas  

    Sponzor projekta Sončeve pozitivke je:


    TiPovej, Zavod za ustvarjalno družbo




    Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije. Pozitivke so za objavljanje člankov s področij biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb prejele finančno podporo programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank. Program obveščanja izvaja Urad vlade za komuniciranje.

    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,72 seconds