NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

6 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Kaj vaš smeh govo... [+3]
  • Na grajskem dvoru [+2]
  • Politika

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

  • Slovenska agrohom...

  • POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    sreda 28-jun
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 29-jun
  • Lent: 29. Folkart (Bot, Cro, Geo)

  • petek 30-jun
  • Predavanje - Odstiranje znanj prednikov

  • sobota 01-jul
  • Izmenjevalnica na prostem

  • nedelja 02-jul
  • Jaka Smerkolj: Vsaka drama je upornica

  • petek 07-jul
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • sobota 08-jul
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • nedelja 09-jul
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Politika Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 27. junij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: G.Z.

    Politika je dolgo obdobje potovala skozi generacije dežel po svetu. Včasih je bila žejna, včasih lačna. Prebedela je mnogo noči, in prespala marsikateri dan.

    Pred kratkim (za njeno dolgo potovanje) časom je zakorakala v puščavo na skrajni meji sveta.
    Z vsakim korakom stran od znosnih zelenih poljan se je izgubljala v lastnini puščave.

    Njena oblačila so se umazala, njeno telo so prekrili izpuščaji, njen zadah je od suhote puste dežele privabljal krokarje. In ko je začela ugledovati smrt je v daljavi, kot v prividu zagledala oazo.

    Beri dalje (66 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 06.27.17 @ 09:56 z Nan 
    | More

    Na grajskem dvoru Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 27. junij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: lotos3

    Družina Prahčevih je šla tistega usodnega nedeljskega popoldneva k svojemu zasluženemu počitku. Bil je topel poletni dan in oče in mati sta utrujena kmalu zaspala. Njun ljubljeni sinek, prahec Pik, pa se je nič hudega sluteč izmuznil izpod odeje ven in se podal na okensko polico. Tam se je ležerno predajal vabljivim sončnim žarkom ter zadovoljno govoril predse: "To pa je življenje! Končno ..., čisto pravo življenje! Oh, svoboda ..."

    Ko pa se je tako po dolgem in povprek pretegoval v svojem novo odkritem rajskem veselju in preizkušal najudobnejše položaje za sončenje, ga je nenadoma ujel piš vetra ter ga ponesel s seboj. V smrtnem strahu je Pik zaklical: "Mama ..., mama!" A bilo je že prepozno ...

    Beri dalje (510 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 06.27.17 @ 16:24 z Nan 
    | More

    Malo za hec, malo za res Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 5. junij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Zdaj že malo postarane gospodinje, smo hrano in gospodinjske potrebščine, kupile le enkrat na mesec. Običajno še isti dan, ko je oče dal mami plačo, če je ni že prej zapil na puf v bližnji gostilni. Ja tudi to se je dogajalo, in špeža je šla rakom žvižgat in ribam pet. Mega nakup je bila ozimnica, ki je bila sestavljenka iz niza števila poljskih pridelkov.

    Tudi drva  niso smela odmanjkati.  Mularijo, ki je šla u šulo je blu treba tudi obleč in obut, da ne govorimo kulku knjig in zvezku so rabli. Otruk je blu tulku kukr jih je bug dau. Tri štiri, šjst in vječ odvisnu kako ljuba mu je bla kakšna družina.  Ni bilo lahko, a s pomočjo sindikatov smo ozimnico nekako le spravili pod streho.

    Beri dalje (559 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Tvoja sobica Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 31. maj 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kanika59

    Vse, kar je tvoje, je tako lepo; lepa je tvoja sobica, majhna in podstrešna. Je kraj, v katerega se zatekam kot sam svoj mislec, ki rabi mir, ko potrebuje energijo, počasi iztekajočo vero v nekaj, kar je še pred njim, v kar je odteklo…odšlo v drugačno energijo, se izgubilo v vrvežu dogodkov. Vrne se v popolnoma drugi obliki..preobleki, ko posije sonce; ko zvečer luna vstane izza Pohorja; ko se odpravi na rajžo, ko se odpravi spat tja drugod, v drugi svet.

    Polmrak v tvoji sobici je vedno tako mističen, veličasten..enkraten, toda ponovljiv; je kot v žamet obložena školjka, ki ima v sebi živ organizem biser…tebe; je tvoja last. Čeprav si v njej večkrat sama, se vanjo zatekaš, ko se iščeš, ko si v fazi razmišljanja..sklepanja kompromisov z računalnikom, z zunanjim, oddaljenim in bližnjim svetom.

    Beri dalje (1.371 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Oglej si svet, ki te opazuje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 27. maj 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Samson

    Dandanes pogosto slišimo tarnati upoštevanja vredne mislece, kako poganski postaja svet, kako brezobzirno podira nekdanje ponosne pomnike in postavlja nove, negotove, pogosto votle in dvomljive vrednosti, pa vendar živahnejše, saj so njihovi, tvorba novodobnega, včasi predvsem umišljenega in nadutega človeka.

    Težko bi tem mislecem dopovedoval, da se v nečem vendarle motijo. Namreč v svojem pojmovanj "poganskega". Izraz sicer lahko privzamemo kot legitimen, če mu damo celotno vsebini z vso pozitivno in negativno konotacijo. Kot je poganski včasih ožigosan z malikovalskimi primesmi, tako je prav tisti poganski novodobnik tipičen iskalec skozi labirinte življenja in smrti. Pri tem se normalno ta novi človek neprestano spotika ob dobre in slabe stvari, praktično ob vse, kar mu pride na pot, omahuje, se zgrudi, spet vstane in hiti naprej proti samo njemu vidni svetlobi.

    Beri dalje (126 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 05.27.17 @ 11:37 z Fredo 
    | More

    Majhne stvari ne obstajajo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 26. maj 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Obstaja resnična zgodba o mladeniču, ki je bil žrtev holokausta. Premeščen je bil v delovni kamp za nekaj let in nekako preživel grozote, ki jih je doživel v ječi.

    Zgodba govori o dečku, sedaj staremu okoli šestdeset let in o njegovemu iskanju nekega ameriškega vojaka, ki mu je nekoč izkazal prijaznost, tako da mu je dal malo hrane.

    Mogoče se zdi nepomembno, toda za dečka, ki ni do takrat doživljal nič drugega kot smrt, krutost in nečlovečnost, je bila ta gesta, točka preobrata v njegovem življenju.

    Beri dalje (430 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 05.26.17 @ 10:30 z Nan 
    | More

    Žalost, ko ni ljubezni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 25. maj 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kolarka

    Ko pogledam skozi okno, občutim tisti rez, ki ga človek začuti v očeh, ko ugleda svetlo nebo. Oči. Vedno se spomnim nate, ko si mi povedal, da si vse vedel že samo po tem, ko si me gledal v oči.

    Tudi jaz sem vedela. Nisem si dovolila. Čutila sem, da nisi svoboden. Čutila sem, da te vežejo vezi družine in da te ne bom imela. Nisem si drznila pomisliti nate, bežala sem stran, nisem želela, da se dotakneva s pogledom. Ker sem vedela …Vedela sem, da bo prišel ta dan, ko se bom morala sprijazniti z usodo, da te nikoli ne bom imela.

    Beri dalje (1.560 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vredni smo neskončno več kot si mislimo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 24. maj 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonja Ličof

    Zelo rada imam poletne večere. Na široko odprem okno in prisluškujem orkestru čričkov. Njihovo petje v meni obudi spomin na dneve, ki sem jih preživela ob morju, ko sem lahko večer za večerom poslušala njihove ubrane zvoke, ki so jih dopolnjevali prodorni glasovi škržatov in šumenje morskih valov. Ti zvoki narave so zame najlepša uspavanka na svetu in prav tako je ni lepše budnice od živahnega ptičjega žgolenja, s katerim ptice izražajo neizmerno radost in jo nesebično delijo z vsemi, ki odprejo srce za njihovo govorico.

    Če se odpravimo v naravo z odprtim srcem, bomo hitro opazili, da celotna narava seva neizmerno harmonijo, ki nas umirja. Raznolika drevesa poskrbijo, da se ob pogledu na njihove zelene krošnje spočijejo naše oči. Prostrani cvetoči travniki nam dajejo občutek svobode in številni glasovi živali v nas prebudijo mir. Naj se oglašajo še tako glasno, glasovi živali nikoli ne kalijo harmonije narave, temveč se zlivajo z njo v celoto in tvorijo enost, in to nas pomirja.

    Beri dalje (809 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Če bi te izgubil... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 15. maj 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kanika59

    Travnik nad vasjo je bil dobesedno obložen z rožami in cvetočimi travami; bil je kot cvetoča preproga stkana iz pomladnega cvetja, ves je bil pisan in ni je bilo barve, ki bi ne bila vpletena vanj.
    Prevladovala je rumena barva. Bilo je, kot da bi po livadi razprostrl plašč brahmane (duhovnik v indijski kasti). Vse je tako božansko dišalo, dišalo je po medu, po lepoti; dišalo je po pomladi.

    Rosa, ki je visela v drobcenih kapljicah kot mali kristalčki na steblih trav ujeta med cvetove travniških zvončnic, je bila skozi prizmo pajkove mreže videti kot lestenec v pravljičnem gradu. Vsa trata se je lesketala v pomladnem soncu. Čebele so prekrivale celotno poljano in bilo je slišati, kot da dan poje; vse je bilo kot en velik čebelnjak.

    Beri dalje (1.052 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Štopar Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 12. maj 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: plavi.metulj

    Dogodek se je pripetil pred nekaj leti nekje jeseni, ko sem se proti večeru s hčerko peljala domov od obiska pri materi. V križišču sem zavijala proti domu, ko sem nenadoma zagledala starejšega gospoda manjše postave, s klobukom, ki mu je delno zakrival obraz. Stal je na robu ceste v križišču in štopal. Jaz, ki štoparjev zaradi slabih izkušenj iz mladosti ne pobiram, sem se kar naenkrat ustavila, odprla vrata avta in vprašala, kako mu lahko pomagam.

    Brez besed se je na hitro vsedel na zadnji sedež mojega avta. Izgledal je ves premražen. Vprašala sem ga, od kod prihaja. Bil je sicer redkobeseden, a mi je povedal, da je prispel že dopoldan v naše kraje, seveda s štopom ter nato nadaljeval pot na Hrvaško, kamor je šel po zdravila za svojo bolno in ostarelo ženo, ker jih pri nas v lekarni ni bilo mogoče dobiti. Vrnil se je ravno tako s štopom in sedaj bi rad šel domov.

    Beri dalje (384 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 05.12.17 @ 12:33 z Nan 
    | More

    Molitev nune iz 17. stoletja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 18. marec 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Valerija Hozjan

    Gospod, dobro veš, da se staram. Obvaruj me pred usodno navado, da bi venomer in povsod želela imeti zadnjo besedo. Osvobodi me želje, da urejam zadeve drugih. Naj sem pomirjena, a ne otožna, pripravljena pomagati, ampak ne gospodovalna.

    Sicer se mi zdi obžalovanja vredno, da ne bi porabila neizmerljivih zalog svojih življenjskih izkušenj, ampak veš Gospod, ob koncu življenja si želim nekaj prijateljev. Obvaruj me pred naštevanjem neskončnih podrobnosti; podari mi krila, da izrazim bistvo. Zapečati mi ustnice, kar se tiče bolečin in trpljenja. Stopnjujejo se in ugodje, ob naštevanju le-teh, postaja z leti vedno bolj blagodejno. Ne upam si prositi tolikšne milosti, da bi mi ugajale pripovedi o bolečinah drugih. Pomagaj mi, da jih potrpežljivo prenašam.

    Beri dalje (114 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.19.17 @ 20:54 z Violeta 
    | More

    Hvaliti ali se zahvaliti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 6. marec 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: *Marja*

    Nekateri ljudje hvalijo ali se zahvalijo za vse, kar jim prihaja nasproti. Pa naj bo odsev še tako zamegljen, uspe jim odkriti pajčolan izpod katerega se blešči drugačna resnica. To so alkimisti, ki jim »slabo« ne predstavlja več ovir, temveč ravno nasprotno. Toda nasprotje je včasih sila nepredvidljivo. Zamajejo se ti tla pod nogami, ko vidiš vse te sence ob svoji strani, bi lahko rekla.To so alkimisti drugačne sorte od teh, ki vidijo pravo resnico.

    Vzporedno z njimi se ne da, vmes se pa loviš kakor kužek, ki išče sled za svojim gospodarjem. Lahko ti podtaknejo kakšno slabo vest, tudi krivda jim gre dobro od rok. Iskati krivine ali sredino te zagotovo naučijo. Prav najboljši učitelji so, čeprav ti lahko zelo dosledno parajo živce. Vsekakor tako dolgo dokler si povsem ne zaupaš in ne zapadeš več pod noben vpliv.

    Beri dalje (443 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Mačo tip Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 23. februar 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: *Marja*

    Življenje nas vedno znova preseneča. Ko smo notranje pripravljeni in znamo sprejeti, nam lahko podari vse tisto, kar si zmotno domišljamo skozi večna hrepenenja. A koliko let našega štetja je potrebno za nekaj takšnega? Koliko grenkobe je potrebno precediti, preden spoznaš svoje darilo. A življenje ve in tisti Več, ki nam vse to namenja ravno tako. Želi, da ga odkrijemo.

    V nas je, z vsakim na svojstven način. Toda med večino je tisti Več prekrit s plazom slabih izkušenj in nenehnim bojem med sabo in drugimi. V bistvu se bojujemo sami s sabo. Ko to spoznaš, ti ni več potrebno nikamor iti. Vse je tu - v tebi, če le odkriješ ta novi pogled, v širši dimenziji razsežnosti sebe in posledično s tem tudi drugih.
    Toliko za uvod v katerem se skriva bistvo naslednje zgodbe.

    Beri dalje (644 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ko zaslišim jastreba in si obujem črevlje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 27. januar 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Valerija Hozjan

    Vem, da sem doma. In vsakič dvignem roke nad glavo in zaploskam v nebo, tako kot me je naučila babica, da preženem sovražnika in zaščitim rumene piščančke.

    Prvo noč, ko se vrnem, me zamoti tišina, ki jo neenakomerno prekinja skovikanje sove. Na dan privre neumorna radost, bridka žalost, tenkočutnost, ko se sprehajam po močvirnatih prekmurskih šumah, se prebijam skozi bodičasto grmičevje in opazim veličastno vrbo, preklano na štiri dele. Obstojim. Vzamem fotoaparat in naredim sliko, jo zamrznem in vpijem. Grem naprej.

    Beri dalje (198 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vroče julijske noči Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 24. januar 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Smrekovka

    To poletje so bili julijski dnevi še posebej sončni in vroči.

    Ob strugi reke Nadiže in v njej se je hladilo ogromno turistov, pa tudi domačini so izkoristili njene blagodejne usluge.

    In tako sva se tudi s soprogom odpravila v njeno naročje, da se osveživa. Čeprav je bil že večerni čas, je v njej čofotalo mlado in staro. Prijetno topla voda je osvežila najini telesi. Ko sem se preoblačila, sem nehote opazovala živelj okrog sebe. Nedaleč stran sta iz vode prilezla dva rosno mlada zaljubljenca. Poljubček sem, poljubček tja. Bila sta nepopisno lepa. Oba temnih las, smejoče žarečih črnih oči. Ko sta se njuna nasmejana pogleda srečevala, je iz njiju žarela vroča ljubezen.

    Beri dalje (307 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Hierarhija domišljij Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 28. december 2016 @ 05:02 CET
    Uporabnik: hierhod

    Nekoč sem imel malo več časa za razmišljanje in sem se ustavil ob kamnu, ki sem ga videl ob poti. Videl sem, kako uživa v svojem svetu in da mu sploh ni mar, ker imam jaz obilo skrbi in obveznosti. Prav zavidal sem mu. Kako je ta svet čuden, da ne rečem krivičen in okruten!?

    Pustil sem kamnu njegovo svobodo in srečno usodo.
    Sem pač prah in pepel, ker nisem srečen kot ta kamen... Sem popolnoma nesposoben osrečiti se...
    Kaj me torej osrečuje? To, kar si želim ali to, kar že imam?

    Beri dalje (171 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kaj naj nam pomeni čas? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 26. december 2016 @ 05:02 CET
    Uporabnik: kajster

    Pojem: »Čas je denar«, to ne drži, saj čas ni samo denar« kot se rado sliši, čas je lahko tudi mnogo kaj drugega, kot pa samo denar!

    Čas je lahko tudi napredek, lahko je tudi svoboda, lahko je ozdravitev, odraščanje, šolanje, študij pa tudi druge neizogibne obveznosti, ki jih človek, če hoče normalno živeti, je zato dolžan nekatere obveznosti le v določenemu času izvesti, sicer se mu slabo piše!

    »Čas je denar« pa se uporablja izključno le v poslovnih in proizvodnih branžah, kar pa še ni dovolj za eno normalno življenje.

    Beri dalje (52 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    V starih časih... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 25. december 2016 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Na blagajni supermarketa je mlada blagajničarka predlagala starejši gospe, da naj si prihodnjič prinese s seboj lastno vrečko, ker so plastične vrečke zelo slabe za naravo in okolje. Gospa se je opravičila in mladenki razložila:
    ˝Veste, mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.˝

    Blagajničarka ji je odgovorila:
    ˝To je danes naš problem. Vaša generacija ni dovolj skrbela, da bi obvarovala naravo za bodoče generacije.˝

    Beri dalje (594 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.28.16 @ 11:51 z Aarhon 
    | More

    Dragi božiček... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 24. december 2016 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    DRAGI BOŽIČEK...
    Oziroma Dedek Mraz ali kdorkoli si.....
    Še vedno sem otrok po duši, čeprav ne verjamem več vate. Vsako leto pa vseeno napišem pismo s svojimi željami. Kaj pa vem, morda se mi kakšna uresniči.

    Razmišljala sem, za kaj vse sem v življenju hvaležna in ugotovila, da sem hvaležna za vse, kar je več od tega, kar sem bila navajena kot otrok. Hvaležna sem za veliko stvari, pa jih ne bom naštevala. Imam tudi veliko želja, ampak po glavi se mi že dolgo plete misel, zakaj moji otroci niso hvaležni za vse malenkosti in velike stvari, ki jim jih nudim. In se mi je posvetilo.

    Beri dalje (947 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.25.16 @ 11:53 z Nan 
    | More

    Božič za mojega dedka čas Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 24. december 2016 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Valerija Hozjan

    Moj dedek ni poznal božička, ki se pripelje s sanmi, pristane na vrhu strehe in se spusti po dimniku, poje piškotke, spije mleko, pusti darila in gre k naslednji hiši. Bistvo njegovega božiča je še dandanes praznovanje Jezusovega rojstva. Moj dedek je veren človek in njegova vera v stvarstvo, ne samo v Boga, je neomajna.

    “Božični čas se začne na prvo nedeljo v decembru,” se je glasil njegov prvi stavek, ko sem ga vprašala o božiču. “K maši smo šli že ob šestih zjutraj, k tako imenovanim 'zornicam'. Tudi otroci smo radi zahajali, saj smo se veselili še posebej lepo okrašene in razsvetljene cerkve.”

    Beri dalje (412 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Veličina (za)pisane besede Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 22. december 2016 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Počasi se pomikam od besede do besede. Ko naletim na kakšno zares elegantno sestavljeno poved (v kakšnem izbranem odlomku), ki jo v isti sapi odlikuje tudi predstavna slikovitost, da izbrane, ušesu prijetno in pravilno zveneče melodike ter malodane že slovesnega in vznesenega ritma niti ne omenjam, me resnično prevzame tenkočuten jezikovni posluh ter živahna in lahkotna gibkost skrbno izbranega besedja in njegovega sosledja.

    Torej prepotrebne odlike, po katerih se dá prepoznati nadarjenost in izrazno moč izkušenega pisca, pa tudi se dá iz vsega omenjenega razbrati, da obstaja med pišočim in njegovimi besedili neka nevidna vez, ki bi jo lahko poimenovali navdušenje, oboževanje, ljubezen, strast do lepe pisane besede, pa naj gre pri tem za proces prebiranja leposovja ali pa za proces poustvarjalnega oz. ustvarjalnega pisanja.

    Beri dalje (294 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Zanimiva iztočnica Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 19. december 2016 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    »Kaj počneš, kadar ne razmšljaš,« me je nekoč nekdo slučajno vprašal. S tem vprašanjem me je presenetil, a zmedel me nikakor ni, celo hvaležna sem mu bila za tak izziv.

    »Vedno razmišljam,« sem brez obotavljanja odgovorila.

    »Pa znaš še kaj drugega?« je drezal vame.

    »Vse, kar znam in kar počnem, je tesno povezano s predhodnim razmišljanjem. Tudi sedaj, ko se pogovarjam s tabo, vmes razmišljam.«

    »Toda kako je mogoče kaj početi, če obenem istočasno še razmišljaš?« je bil začuden.

    Beri dalje (396 besed) 6 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.23.16 @ 13:54 z budabreztruda 
    | More

    Moja zgodba in sozgodbe Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 19. december 2016 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Pripovedujem svojo zgodbo. Vsak dan se kaj novega vplete vanjo. Vendar ta zgodba ni samo moja – v njej se prepleta nič koliko drugih sozgodb, ki so na kakršen koli način povezane z mojo: ene imajo tako rekoč vodilno vlogo in so daleč najbolj opazne – to so zgodbe, ki jih pišejo ljudje, s katerimi sem najtesneje povezana, ljudje, ki so mi najbolj dragi, ljudje, na katere se najbolj zanesem...

    Druge sozgodbe so prisotne samo nekaj časa, določeno obdobje, potem pa usahnejo – to so zgodbe poznanstev, ki so s časoma zbledela, zgodbe znancev, ki smo se iz takšnih in drugačnih razlogov odtujili drug drugemu, ali pa si sploh nikdar nismo bili blizu.

    Beri dalje (144 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Deli optimizem...  

       Če so vam
       pozitivke.net
    všeč?

       In jih imate res, res radi.
       Potem je prišel čas,
       da zanje poveste
       tudi svojim prijateljem.

       Vaš e-naslov:
     
     

       Prijateljev e-naslov :
     
     

       


     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 39

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli

     Podpirajo nas  

    Sponzor projekta Sončeve pozitivke je:


    TiPovej, Zavod za ustvarjalno družbo




    Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije. Pozitivke so za objavljanje člankov s področij biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb prejele finančno podporo programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank. Program obveščanja izvaja Urad vlade za komuniciranje.

    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,26 seconds