Z mušicami     nedelja, 5. september 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: AnaH Vse živali, velike in prav neznatne, znajo presenečati in razveseljevati. Že dolgo ostankov sadja ne mečem več v vedro za odpadke. Dobivajo jih ptice, morda tudi mravlje, še prej pa se na njih napasejo moji hišni ljubljenci – družina treh mušic. Moti se, kdor misli, da nas živali ne poznajo. Zanesljivo vedo o nas več, kot vemo o njih ljudje, ki jih razvrščamo in ločujemo predvsem po domnevni koristnosti. Kadar na beli kuhinjski ploščici opazim nekaj majhnega in temnega, mi skozi misli zaorje: »To pa je treba takoj odstraniti, da se umazanija ne zasuši!« S krpo se približam madežu. Da ni madež, mi pove uren pobeg drobižka, ki razprostre svoja nežna krilca in se kot mušica predstavi. Preplavi me zadovoljstvo, da je bila živalca hitrejša od moje občasne čistilne vneme. Beri dalje (185 besed) 0 komentarjev.    | More Dodaj komentar

	Bele rokavice     četrtek, 2. september 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke »O, kakšna eleganca, na kolesu pa v belih rokavicah!« je prijazno zbadljivo komentiral sosed, ko sem prišla iz kleti na dvorišče naše stolpnice in zajahala kolo. Sem mu hotela pojasniti, zakaj imam na kolesu rokavice, a sem v njegovih očeh videla, da on itak že ve. Najbrž se mu je zavrtel film iz mladosti, ko so prave dame poleti vedno nosile klobuk, bele rokavice (najbolj imenitne čipkaste) in svilene nogavice. Tovariš Tito je pogosto nosil bele rokavice. In v draguljarnah jih imajo prodajalci še vedno. Sosedu sem se zdela najbrž smešna »dama« dandanes, v kavbojkah pa na kolesu z belimi rokavicami na rokah … Beri dalje (1.066 besed) 0 komentarjev.    | More Dodaj komentar

	Kasetarji     ponedeljek, 23. avgust 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke »Kako ste že rekli včeraj v intervjuju na radiu tistim, ki kar naprej govorijo eno in isto? A veste, da sem jaz danes slišala kar dva taka!« je vprašala gospa poznih srednjih let, očitno ena izmed množice oboževalk češkega pisatelja Michala Viewegha v klubu Cankarjevega doma z njegovo že deseto v slovenščino prevedeno knjigo v roki, čakajoča v dooooolgi vrsti na avtorjev podpis. Sem ji obljubila, da napišem kolumno o njih, kajti o kasetarjih je treba pisati. Da jih pravočasno prepoznamo in se umaknemo pred njimi. Kasetarji so ljudje različnih spolov in starosti, pripadniki vseh verstev in tudi ateisti, vseh mogočih narodnosti, s kožo bele, rumene ali čokoladne barve. Bivajo povsod in utrujajo na enak način: S tem, da meljejo kar naprej eno in isto. S komer koli so, vedno govorijo le o sebi, svojih boleznih, svojih problemih, svojih opažanjih, svojih jezah in užaljenostih, svojih … Beri dalje (953 besed) 4 komentarjev.    | More Zadnjikrat komentirano: 08.25.10 @ 23:23 z Nan

	Kam grem?     četrtek, 12. avgust 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: tomaz Vse je eno. Sem eno z vsem. Sem del vsega. Vse je del mene. Sem tudi tu in zdaj, v tem telesu. Šel sem na pot v neznano. V to telo, to zavest, ki se ne zaveda vsega. In prav to je draž neznanega. Da se ne zavedam vsega in da potujem po poti življenja proti temu zavedanju. Učim se živeti polno. Postati jaz jaz, oziroma živeti čimbolj pristno, v skladu s tem, kar čutim globoko v sebi, pa je pokopano pod mnogimi plastmi – vzorcev, družbenih norm, prepričanj, strahov. Jaz bi rad postal jaz – torej se vrnil domov, k samemu sebi, v boga, in hkrati užival in polno živel to življenje. To iskanje, to učenje naj ne bo šola, naloga, nekaj težkega, obveznega, prisiljujočega, temveč radost, igra, ples življenja, razcvet življenja, igra delfinov, glasba sfer, let orla v višavi, mir gore, ekstaza ljubimca. Beri dalje (406 besed) 15 komentarjev.    | More Zadnjikrat komentirano: 08.13.10 @ 21:59 z Violeta

	Goreče besede     sreda, 4. avgust 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke »Kaj se dogaja? Seks je vsepovsod. Odprem časopis in ga vidim na naslovnici, med odebeljenimi naslovi in v tedenskih prilogah. Na televiziji. Na radiu. Kaj se dogaja to poletje? Vsaka oseba, ki jo srečam, ima erotično zgodbo, ki bi mi jo rada povedala. Kot bi duhove vnemala nevidna iskra.« To niso moje besede, a bi lahko bile, saj se tudi jaz čudim, le kaj se dogaja to poletje, da je seks vsepovsod. Te besede, ki niso moje, a bi lahko bile, je napisala v Parizu živeča sirska pesnica Salwa Al Neimi v čudovitem erotičnem romanu Medeni dokaz. Beri dalje (1.013 besed) 3 komentarjev.    | More Zadnjikrat komentirano: 08.05.10 @ 16:10 z Violeta

	Moj sostanovalec pajek     sobota, 31. julij 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: AnaH V zadnjem desetletju odkrivam in doživljam zanimive drobce iz življenja živali. V mojem stanovanju ne boste našli živalskih jetnikov in z nobene stene ne straši rogovje plemenitih živali, pokončanih iz zasede. Nikjer ni nobenega odličja za živalsko dresuro in odvzeto živali lastno značilnost. Dolgo je bil le pajek moj sostanovalec. Povsem neviden se mi ni nikoli pokazal. Neumna in nevedna – kot sem nekoč bila – bi dozdevnega nadležneža morda kmalu pokončala. Vedel je zame, a me ni z ničimer vznemirjal. Po kotih ni bilo pajčevin in vanje ulovljenih muh, mušic ali komarjev. Beri dalje (171 besed) 1 komentarjev.    | More Zadnjikrat komentirano: 08.01.10 @ 00:06 z Nan

	Otrok v meni     ponedeljek, 26. julij 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Lania Predramilo me je. Kar je spalo vsa ta leta v meni. Gledala sem to božansko slikico dojenčka, ki spi na očetovih rokah, rokico si je dal na obraz in izraz na obrazu ima tako zadovoljen, poln ljubezni. Nisem prenesla pogleda nanjo, nisem prenesla tega izraza na njegovem obrazu. Predstavljal je vse tisto kar jaz nisem. Naslednjič sem sliko lahko gledala dlje, tretjič ko sem jo spet po naključju odprla so se mi usule solze in hlipala sem kot otrok. Beri dalje (396 besed) 0 komentarjev.    | More Dodaj komentar

	Ona     torek, 20. julij 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke To je zgodba o moji zelo dobri prijateljici in prav danes je najboljši dan, da jo delim s teboj, prijatelj moj… Nekaj let je minilo od trenutka, ko se je odločila, da pride v bivanje. Zelo pazljivo je izbrala svoje starše: oče – glasbenik s srcem in dušo, človek, ki je svojo srečo in žalost izražal skozi glasbo … in mati – ženska, ki je iskala ljubezen in sprejetost skozi svoje izkazovanje ljubezni otrokom – svojim lastnim in veliko drugim, ki jim je nudila varstvo veliko let. ONA je prišla v najboljšem času, četudi je to pomenilo še večji boj s financami za njeno družino, kajti bila je četrti otrok svojih staršev. Beri dalje (2.072 besed) 0 komentarjev.    | More Dodaj komentar

	Pikapolonica     nedelja, 18. julij 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Sonce Z Mojco sva sedela na klopci. In na njeni torbi sem zagledal pikapolonico. Rekel sem Mojci, glej pikapolonico, ta prinaša srečo. Mojca je rekla, da res je tako. Pikapolonici sem nastavil prst in je zlezla nanj. Potem se je sprehajala po mojem prstu in roki, in midva sva jo kakor kdo gledala. Rekel sem Mojci, pikapolonica ko pride na vrh prsta navadno odleti. In vedel sem v sebi, da če odleti z vrha prsta, je to potem tudi res, da prinese srečo. Ampak pikapolonica kar ni mogla odleteti, saj v mojem srcu je bila prošnja za neminljivo srečo za oba, kakor je po izvornem bogu prav, za oba, ker lahko edini on to da, čeprav sva različna in imava vsaki svojo pot v njo, in vedel sem, da dokler sva skupaj je prav, da oba narediva vse za to. Beri dalje (327 besed) 0 komentarjev.    | More Dodaj komentar

	Angel varuh/ 3     nedelja, 27. junij 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: merijen Sončno nedeljsko dopoldne. Sonce lije svoje prijazne žarke skozi velika okna. Iz kuhinje se širijo omamne vonjave nedeljskega kosila, kjer se kuha, peče in cvre, da tudi s posebno dobrimi jedmi polepšamo lep nedeljski dan. Iz radijskega sprejemnika se druga za drugo vrstijo prelepe melodije. In potem zaslišim tisto, vsem dobro znano, tisto mojo, ki se poje tako: Angeli živijo tudi, če ljudje ne čutijo. Angeli živijo, v vsako dušo tiho pridejo, na srečno pot nas spremljajo, nas vodijo, varujejo.... Beri dalje (469 besed) 2 komentarjev.    | More Zadnjikrat komentirano: 06.29.10 @ 22:58 z merijen

	Pogovorček     torek, 15. junij 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: ana Sedimo ob kavici, tri ženske, različnih starosti, vsaka s svojo zgodbo. Te zgodbe so nas prisilile, da smo vse tri, vendar vsaka na svoj način, stopile na pot premišljevanja o sebi, o pomenu bivanja na Zemlji, o pomenu smrti… Eno leto je, odkar je umrla za rakom Mirjana, soseda in prijateljica, in Siola, njena sestra, jo še vedno neznansko pogreša. Zgovarjamo se o tem, zakaj je na svetu toliko bolezni, toliko zla, zakaj Bog dopušča toliko trpljenja. Vedno znova me preseneča, da ljudje vedo, da je Bog Eno v vsem, a ne razumejo, da to enostavno pomeni, da tudi zlo preko človekove izbire prihaja od Njega. Če je vse Eno… Beri dalje (491 besed) 2 komentarjev.    | More Zadnjikrat komentirano: 06.16.10 @ 18:40 z merijen

	Angel varuh 2     sobota, 12. junij 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: merijen Svojim Angelom bom zapovedal, na krilih svojih te bodo nosili, da se noga tvoja ne spotakne ob kamen..... /Ps 91/ Nekaj let nazaj sem imela v kuhinji tisti običajen štedilnik, dva plin, dva elektrika. Vse je bilo v redu do takrat, ko sem začela zaznavati ob jutrih, ko sem prišla v dnevno sobo oz.v kuhinjo nek čuden vonj, kot po plinu. /Kuhinja je v povezavi z dnevno sobo brez vmesne stene, v obliki črke L./ Seveda sem takoj poklicala plinsko sllužbo, da preverijo kaj je na stvari. Serviser res pride. Vse pregleda in pravi, da sam sicer ne ugotovi, da bi kje kaj puščalo, pa vendar je natančno pregledal pl. bombo in zamenjal cev in tesnila. Plačam storitev in on odide. Beri dalje (520 besed) 39 komentarjev.    | More Zadnjikrat komentirano: 06.19.10 @ 10:05 z *Marja*

	Srečanje     petek, 11. junij 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Vroče poletje je bilo tistega davnega avgusta. Za razliko od večine svojih vrstnikov sem počitniške dni preživljala za debelimi zidovi stare bolnišnične zgradbe. V prvem nadstropju, soba ena, nas je bilo enajst žena, jaz, s svojimi rosnimi leti, daleč najmlajša. Dnevi so tekli, njihovo enoličnost so razbijala le pripovedovanja življenjskih zgodb teh žena. Dobro sem se počutila med njimi, vedela sem, da so me letom navkljub vzele 'za svojo'. Izžarevala sem svežino mladosti in radost, kar je dobro delo tudi drugim. Še zlasti nežno, s posebno milino, me je pogledovala ženica, ki je bila po letih moje nasprotje. Daleč najstarejša in najbolj utrujena. Beri dalje (508 besed) 1 komentarjev.    | More Zadnjikrat komentirano: 06.13.10 @ 20:28 z B.L.

	Ljubezen na dlani     sreda, 9. junij 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Lea7 Ti, prečudovito jutro. Kaj prinašaš temu ljubečemu srcu, njegovemu utripu, ki preko diha zaznava veličino dneva? Pogled ujame lepoto prebujanja sonca, zlitega z rdečico topline pred sijem, ki prebuja vse speče. Moja veličina se ne more primerjati z veličino tega kar raste v meni ob zlitju s teboj. Vdih, prva solza, ki greje kot grejejo prvi dotiki žarkov. Nasmeh, iskre v očeh in korak lažji od peresa. Drsim po poti, da vpijem vase vse kar zamuja zaspana duša v teži vsakodnevnega boja za obstoj. A ne danes. Danes je dan, ko življenje pijem, sprejemam, dotikam, se zlivam z vsem kar je. Danes nisem jaz telo, sem duša, ki potuje, odkriva, razkriva in podarja podarjeno. Beri dalje (1.327 besed) 4 komentarjev.    | More Zadnjikrat komentirano: 06.10.10 @ 10:48 z Lea7

	Angel varuh     sreda, 2. junij 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: merijen Ali verjamete v angele? Ali pa mislite, kot sem svojčas mislila jaz, da so to čisto prijazna, pravljična bitja, ki pa v realnosti seveda ne obstajajo, je pa lepo o njh pripovedovati otrokom v pravljicah za lahko noč. Tako nekako sem razmišljala o njih, dokler se mi niso v življenju začele dogajati določene stvari in dogodki. Dogodki,ko mi je bila v skrajno nevarnih življenskih situacijah nudena tolikšna, naravnost neverjetna pomoč in podpora ter varovanje, da bi bilo to, če bi ob vsem tem le lahkotno zamahnila z roko in rekla:"no, imela sem pač srečo!" . da bi bil to dokaz velike nehvaležnosti in omejenosti tiste vrste, ki ne priznava ničesar izven okvirov materialnosti. Beri dalje (860 besed) 16 komentarjev.    | More Zadnjikrat komentirano: 06.10.10 @ 20:47 z *Marja*

	Sveta Evolucija     nedelja, 2. maj 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: merijen Sedim na terasi ob jutranji kavici v sončnem jutru. Pred menoj vrt, sredi katerega se bohoti v razkošju belih cvetov razcvetela češnja. Kakšna lepota! V gredicah ob ograji se ponašajo s svojimi živordečimi , čašastimi cvetovi tulipani. Očarano oko se kar ne more odtrgati od njih! Skozi okrašene veje češnje padajo sončni žarki na gosto, zeleno preprogo travnatih bilk. Kakšna živa, poživljajoča barva! In kako lep kontrast rdeči barvi tulipanov! V posebni gredici se na visokih, vitkih stebelcih, pozibavajo v lahnem vetriču beli in rumeni cvetovi narcis. Beri dalje (131 besed) 30 komentarjev.    | More Zadnjikrat komentirano: 05.13.10 @ 11:40 z merijen

	Pot do harmonije in ljubezni v odnosih     petek, 23. april 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke V spomin in zahvalo mojemu očetu in vsem moškim Po enajstih letih življenja v Španiji sem se s sinom vrnila v naročje mame in očeta, da bi me spremljala v takratnih okoliščinah z Benetom. Sinu so postavili diagnozo »hujše kombinirane motnje v razvoju z znaki avtizma«. To je v praksi pomenilo spopad z okoliščinami, v katerih je sin vso svojo energijo usmerjal v raznorazne oblike hrupa: metanje vsega, kar mu je prišlo pod roke, kričanje, in če mu kaj ni bilo po godu, močno tolčenje z roko po zobeh, dokler ni roka zakrvavela. Beri dalje (553 besed) 1 komentarjev.    | More Zadnjikrat komentirano: 05.01.10 @ 22:03 z B.L.

	Najlepši travnik     nedelja, 18. april 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Boris Kononenko Poizkus pravljice za odrasle Nekoč je bila mala travica. Živela je sredi travnika v velikem mestu. Ljudje iz celega sveta so hodili občudovat travnik, ki ga je mestni vrtnar vsak dan skrbno obdeloval, čistil, kosil in zalival. Med ljudmi je veljalo, da je to najlepši travnik na svetu. Čudilo jih je le, da je sonce na nebu svoje žarke raje pošiljalo drugam in jih je za travnik primanjkovalo. Zato so mestni očetje okoli travnika postavili umetna sonca, vsak svojega. Tako so ljudje lahko tudi v temi občudovali travnik mestnih očetov. In ljudje so govorili: »Da, to je najlepši travnik na svetu.« Beri dalje (1.194 besed) 0 komentarjev.    | More Dodaj komentar

	Radost Življenja     nedelja, 4. april 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Ura je odbila 18:35 in veselo žvrgolenje ptic je oznanilo rojstvo sina Beneta. Rodil se je otrok s posebnimi potrebami. A prej kot to bi ga morali poimenovati otrok s posebnimi darovi. Prisotnost sina mi je namreč korak za korakom kazala, da je življenje veliko več, kot sem si predstavljala. Kot varen vlak, ki je dobro vedel, kam me pelje in kje se skriva resnično zlato Radostnega Življenja, je Benet prevzel vlogo strojevodje. Prva postaja – notranji Mir Zaradi blodnjavosti ob neprespanih dnevih in nočeh sem se spraševala, kako naj človek umiri otroka in dobi notranjo sposobnost za spanje. Sin je v meni prebudil dar umetnosti in petja ... nežnih pesmi srca, ki so znale umiriti tako njega kot mene. Beri dalje (859 besed) 0 komentarjev.    | More Dodaj komentar

	Ko spregovori narava     nedelja, 21. marec 2010 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Neko pozno majsko popoldne, ko je pihal veter in pripravljal oblake na dež, me je mama nagovorila: »Rabim veje za fižol. Greš z mano v Pod ježo?« Cela družina se je odpravila na krajši izlet v bližnjo naravo. Medtem ko je mama nabirala veje, sta se oče in sin sprehajala vzdolž dolgega žitnega polja, jaz pa sem se ustavila ob bližnji jasi, polni rož. Za trenutek sem obstala na robu in se vprašala: »Res smemo trgati cvetlice ali so te namenjene izključno jasam in travnikom?« Beri dalje (538 besed) 0 komentarjev.    | More Dodaj komentar

	Pot od občutka osamljenosti do občutka ljubljenosti     torek, 16. februar 2010 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Izvzeto iz pisma prijatelju Dragi Albi, Tvoje besede mi vedno sežejo globoko v srce. Prek njih čutim tvoje okoliščine ... kako moraš včasih ljubiti »na razdaljo«. Tako rada se imata z Lano, da bi si želela biti skupaj pogosteje (ali kar za vedno). Kljub temu je videti, da vama živjenje ne postreže s priložnostmi, da bi se to zgodilo. Kot si dobro omenil, je vsak izziv priložnost, da rastemo: da ponovno pregledamo in razvrstimo vrednote, ki smo jih pripravljeni živeti. Dokler si česa ne želimo, tega ne iščemo in posledično tudi ne najdemo. Beri dalje (637 besed) 0 komentarjev.    | More Dodaj komentar

	Sorodnosti     torek, 9. februar 2010 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke »Draga moja, kar težko te že gledam dneve in tedne, kako samo čemiš v svoji čumnati med skladovnico tebi dragih knjig… Kolikor te poznam, se mi zdi, da si večidel časa v svojem svetu tvojih razmišljanj. To pa je tudi vse, kar opažam. Da, zelo si se zapustila zadnje čase. Sprašujem se, kam je šla vsa tvoja življenjska energija, o kateri si mi včasih večkrat razlagala. Tudi jaz sem se zamislil nad tabo, ne samo ti,« je bil zaskrbljen njen prijatelj, ki jo je zelo dobro poznal. Skušala ga je pomiriti: »Ah, prijatelj moj dragi, vsak dan pač ne prekipevam od dobre volje. Pa saj tudi sam tako kot jaz veš, da so v človeški naravi nihanja razpoloženja, vzponi in padci, enkrat viden napredek, drugič viden upad…« Beri dalje (1.249 besed) 0 komentarjev.    | More Dodaj komentar

	Ob Slovenskem kulturnem prazniku     ponedeljek, 8. februar 2010 @ 05:03 CET Uporabnik: Pozitivke Spoštovani bralci. Danes praznujemo Slovenski kulturni praznik ali Prešernov dan, kot ga tudi drugače poimenujemo. Da pa ne bomo pisali običajnih fraz in razlag, kaj ta dan pomeni za slovenski narod, vam tokrat v branje ponujamo Cankarjevo črtico Samoten pogovor. Zdaj spim v kamrici, ki je tako tesna, da še najtišja misel ne more ven. Komaj ležem, pridejo po prstih, one od sinoči in od predsinoči in iz zdavnih časov, tudi take, ki bi jih podnevi ne spoznal. Name čakajo v tej kamrici tihe, nevidne, breztelesne; vsaka noč jih znova porodi. Ko se gnetejo v tesnem prostoru, pod nizkim poševnim stropom, so vse tako blede, sušičave in srepooke, kakor otroci v zavrženem predmestju. Grozota je, da govore ti otroci popolnoma dozorelo, drzno modro, z nesramno, široko brezobzirnostjo. Razgalijo človeka, da ga je bolj sram pred seboj, nego da bi stal pred očividnim svetom. Beri dalje (911 besed) 1 komentarjev.    | More Zadnjikrat komentirano: 02.08.10 @ 21:17 z stojči