NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

8 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Misel tedna
  • Slika tedna 51_2017
  • Ni rešitve dokler... [+5]
  • Spreminjanje
  • Rosa svobode
  • Misel tedna
  • Misel tedna
  • Mednarodni dan gora

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

    Ni novih trackback komentarjev

    POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    torek 19-dec
  • Terapevtska poslikava s kano

  • sreda 20-dec
  • Ura pravljic

  • četrtek 21-dec
  • Božično-novoletni sejem

  • petek 22-dec
  • Europarkov božično-novoletni sejem 2017

  • sobota 23-dec
  • Kulinarični tečaj v ruskem jeziku

  • nedelja 24-dec
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • ponedeljek 25-dec
  • Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra SG

  • torek 26-dec
  • III. decembrski sejem ilustracije

  • sreda 27-dec
  • Terapevtska poslikava s kano

  • četrtek 28-dec
  • Sprevod Dedka Mraza

  • petek 29-dec
  • VILINSKI DISKO - Vilinska plesna zabava

  • sobota 30-dec
  • Ulično gledališče Ane Mraz

  • nedelja 31-dec
  • Svetovalnica za mlade

  • sreda 10-jan
  • Reiki Šola Asia Tuma, 1. del

  • nedelja 14-jan
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Moja resnica (vzeto iz knjige Življenje maničnega depresivca) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 11. december 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Manični poet

    Najprej začneš videti več. Potem slišiš več. In nazadnje čutiš več. Posledično se začneš čudno obnašati. Izgubiš stik z realnostjo in ko se vse skupaj pomeša z domišljijo, nastane kaos. Ne moreš več normalno funkcionirati na nobenem področju. Govoriš nerazumljive stvari, zdi se ti, da si del nekega višjega načrta. Božjega plana.

    Najprej se ljudem zdiš rahlo čuden, a ker imajo dovolj svojih problemov, se ne ukvarjajo preveč s tem. Ko vidijo, da stanje zamaknjenosti traja, se ti začnejo izogibati. To je prvinska človeška reakcija. Na probleme drugih, na njihovo negativno energijo, reagirajo tako, da se odmaknejo. S tem ni nič narobe, to je človeško. Nato se najde peščica, ki ti vendarle hoče pomagati.

    Beri dalje (399 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vse nastane iz prvega vdiha Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 30. november 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: MyraX

    Pozitivke in pozitivci, tukaj sem. Povabila sem se v najboljšo družbo. Z vami bi rada podelila zgodbo, ki me je pripeljala do današnje objave.

    Sončeve pozitivke spremljam že kar nekaj let. Prav preverila sem v svoji elektronski pošti. Sončno pošto prejemam že tam od leta 2009. Veliko inspiracij, novih idej in sprejemanja drugačnega ter doseganja boljšega sveta je tisto, kar sem odnesla iz objav.

    Rečem lahko le, da sem sedaj tukaj, kjer sem si želela biti. Vse se zgodi z namenom in vsaj meni se vedno bolj zdi, da je trud vedno poplačan.

    Beri dalje (778 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Nekaj posebnega Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 13. november 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Moj prijatelj je odprl predal, ki je pripadal njegovi ženi. Iz njega je vzel omot in rekel: Tole ni kar tako, tole je nekaj posebnega.

    Odvil je paket in odvrgel papir, nato pa se globoko zagledal v izbrano svilo in čipke. Ona je tole kupila takrat, ko sva bila prvič v New Yorku pred približno osmimi ali devetimi leti. Nikoli ga ni uporabila. Hranila je to za neko posebno priložnost. Jaz mislim, da je sedajle prava priložnost za to. Stopil je k postelji in položil perilo poleg druge garderobe, ki jo bo imela na pogrebu. Njegova žena je umrla.

    Obrne se k meni in mi reče: Nikoli ne hrani ničesar za neke posebne priložnosti, vsak dan v tvojem življenju je poseben!

    Beri dalje (291 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 11.13.17 @ 17:48 z Nan 
    | More

    Žalovanje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 1. november 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: titanic

    Prazniki, ki so sedaj, pomenijo čas, da se spomnimo naših dragih, ki so pokojni, da obudimo spomine na njih, ki smo jih imeli radi in ki jih še nosimo v srcih.

    Tisto pravo žalovanje ni odvisno od trenutka, ki nam ga drugi določijo, od datuma, ki piše na koledarju ter običajev, ki so predpisani za kulturo v kateri živimo. Žalujemo lahko za svojimi dragimi vedno, ko si jih prikličemo v spomin, ko lepo mislimo o njih ter jim pošiljamo lepe misli, da jim naj bo lepo kjerkoli so.

    Beri dalje (34 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 11.02.17 @ 08:46 z AnaH 
    | More

    Čas za žalost Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 27. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    »In o čem bi pisala ti?« me je vprašala prijateljica Brina Svit pred dobrim letom, ko je končala s pisanjem knjižice v novi francoski zbirki premišljevanj o pomembnih rečeh. Ona je napisala esej o ločitvi. O čem bi ga jaz, če bi imeli v Sloveniji tako zbirko? Nisem razmišljala, ker je bil odgovor že kdaj napisan zame. Le glasno sem ga izgovorila: »Jaz bi pisala o žalosti.«

    Brina je bila presenečena. Pozna me kot optimistično, veselo, radoživo žensko, ki se od vsega najraje smeji. Sem ji tiho rekla: »Velikokrat sem bila žalostna. Vem, kaj je žalost.« Dobro poznam to sveto bolečino, ki je morda nekaj najbolj človeškega. Ker edinole človek ve za smrt. Smo edina bitja, ki se zavedamo minljivosti. Se bojimo smrti.

    Beri dalje (1.092 besed) 7 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.31.17 @ 09:32 z Fredo 
    | More

    Zvitko in njegove dogodivščine: Dežela Šalilaj, II. del Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 18. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: sonce_nasmeska

    TRETJE
    POGLAVJE

    V šolo sta volkec in lisjak prišla okoli pol devetih dopoldan. Hitro sta se obula copate in stopila v razred, kjer so bili že zbrani vsi ostali sošolci. Razrednik Uhec je prišel v razred in vsi učenci so ga lepo pozdravili. V rokah je držal spričevala in pohvale za žabca Binkota in čebelico Mari, ker sta tisto leto sodelovala na tekmovanju iz matematike in sta dosegla izjemen rezultat.

    Šolski zvonec je zazvonil zadnji šolski dan. Učitelj je svojim učencem razdelil spričevala in pohvale nato pa jih je povabil na kos torte. Vsi so se razveselili torte, medtem pa je lisjak Zvitko vsem ostalim sošolcem pripovedoval:

    Beri dalje (5.663 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Zvitko in njegove dogodivščine: Dežela Šalilaj, I. del Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 13. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: sonce_nasmeska

    PRVO
    POGLAVJE

    Dolgo let nazaj je v pravljični deželi Lajlaj živel poseben lisjak, ki je slišal na ime Zvitko. Bil je lepe oranžne barve in rad se je družil z ostalimi prijatelji iz dežele, še posebej pa z prijateljem Repkom. Volkec Repko je velikokrat rad zjutraj malo podremal zato je večkrat zamudil tudi v šolo.

    Zgodilo pa se je večkrat, da je Zvitko prehitel Repkota in vedno prvi prišel v šolo. Takrat sta se večkrat sprla, vendar sta jezo kasneje pomirila in njuno prijateljstvo je spet oživelo.

    »Hej, počakaj me!« se je zaslišalo iz majhne hišice, kjer je z svojo mamo Lili živel Zvitko.

    Beri dalje (3.850 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Brigadirka Tončka Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 6. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: batistaneta

    Ni dolgo tega, ko sem bila v veseli družbi, kjer se je nekaj pojedlo, malo več popilo in veselo zapelo. Ko je zazvenela lepa slovenska pesem »Delaj delaj dekle pošeljc........« Ta lepa in vesela pesem, je v meni prebudila spomine na čas, ko sem kot mlado dekle postala brigadirka.

    Zgodba je stara pedeset let. Ja pedest let, jaz pa sem jih takrat imela še ne šestnajst, ko sem šla gradit »avtoput bratstva i jedinstva« nekam na Dolenjsko. Junija sem rekla šoli adijo in se podala v svet odraslih. Mama mi je rekla naj si poiščem delo, kakršno koli že, samo da bo za kruh. Šla sem na zavod za zaposlovanje, da udejanjim mamino zapoved. Uradnica na zavodu za zaposlovanje je bila gospa Anči Volkova.

    Beri dalje (903 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.08.17 @ 00:17 z Astronom 
    | More

    Skrivnostna gora Boč Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 6. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Piše: Jožica Demšar, prof. pedagogike in sociologije v reviji Karmaplus

    Že od malih nog me je navdihoval Boč in v meni prebujal tako občutek varnosti kot tudi skrivnostnosti. Živela sem v Slovenskih Konjicah, kjer je nanj čudovit pogled z zahodne strani, lahko sem ga opazovala z okna svoje sobe. Ker so moji stari starši prej živeli na Sladki Gori, ki leži pod Bočem, smo se velikokrat vozili ob njegovem vznožju. Vsekakor je Boč gora mojega otroštva. Mnogo kasneje so me začele zanimati zgodbe o njem, miti, legende …

    Velik čar tej gori (978 m), ki se kot podaljšek Karavank počasi spušča proti nekdanjemu panonskemu morju, dajejo mnoge votline, jame in številni izviri. Na severni strani najdemo Studenice, ki so znane po izviru toplega potoka, ob katerem je Zofija Rogaška okoli leta 1237 zgradila dominikanski nunski samostan. Kasneje (1782) ga je Jožef II. ukinil in je poslopje menjalo mnoge lastnike. Danes je v upravljanju Nadškofije Maribor in v procesu obnove.

    Beri dalje (1.149 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.06.17 @ 16:05 z Nan 
    | More

    Volja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 29. september 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kolarka

    Ko razmišljam kaj pomeni, ko si človek nekaj želi in kaj pomeni, da je nekaj dobro zanj ali pravo zanj. Sama skušam delati na tem, da ne delam neke določene razlike med dobrim in slabim. Čisto splošno lahko rečem; kar je za nekoga dobro, lahko nekdo drug vidi kot slabo. O tem bi se dalo veliko napisati in razmišljati, ampak jaz bom kar posplošeno napisala, da ni nekaj dobro in nekaj slabo, ampak samo nekaj je.

    Dostikrat nas nekdo vpraša, kaj bi pa pravzaprav ti rad. Ampak tisto kar si želimo, ni vedno tisto kar je najbolje za nas. Pogovarjala sem se z gospo, ki je popolnoma predana Bogu. Pravi, da ga čuti in ji preveva celo njeno telo. Praktično njeno življenje prepušča Njemu. Do neke mere sem se strinjala z njo in ji rekla, da pa je dejansko težko včasih izreči besede ''naj se zgodi, kar je dobro zame''.

    Beri dalje (861 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.01.17 @ 08:51 z Astronom 
    | More

    Ona Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 26. september 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Lania

    Gledala je skozi okno, strta kot že tolikokrat dozdaj, v njej je zevala praznina kot velika črna luknja, po licih so ji tekle srce, je ključavnica brez ključa, iskala je v svetu nekoga ki bi imel ključ, ki bi segel vanjo in ji spremenil svet.

    Iskala je po vseh delih sveta, ponujala sebe, polno pričakovanj, bila je kot skodelica polna medu, a puščala je grenak priokus.

    Njena roka drsi po oknu, lasje ji padajo na ramena, tako lepa pa tako polna sovraštva, pričakovala je toliko od svojega življenja, pričakovala od drugih da ji bodo pomagali najti njeno pot in pogasila ob tem svoje sveče do usojene poti.

    Beri dalje (774 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.26.17 @ 10:13 z Nan 
    | More

    Šum in njegova terapija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 28. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kanika59

    Meglice so se dvigale iz sveže oranih njiv, češnjevi cvetovi so se nastavljali sončnim žarkom in vabili s svojo lepoto. Brez besed sta stopala med polja, zavedajoč se, da je lepota, ki ju obdaja, tudi njima namenjena, da sta del te zgodbe, da sta iz tega vsakdanjika. Počasi sta zavila v gozd v katerem je življenje z vso močjo ponujalo radosti narave. V krošnjah dreves se je čutilo priprave na novo življenje, ves gozd je bil odet s svetlo zeleno tančico. Sončni žarki so skozi veje dreves igrali ples svetlobe in ustvarjali čarobne prizore.

    Pot se je strmo spuščala do potoka, ki je bil videti, kot plavajoča steza, polna brzic in šumečih slapov. Bili so kot bele padajoče stene, ki branijo vodi, da bi tekla dalje po svojem tiru.

    Beri dalje (453 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vila Ljubljančica Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 27. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    V mali deželici med morjem in Alpami se je vila reka. Ob tej reki je zraslo mesto. Ob mestu je bilo močvirje. Ob večerih, ko so padle meglice in zasijale zvezde, so se tam zbirale vile. Skrivnostne deklice, sestrice, katerih nisi mogel videti s prostim očesom, razen, če so one tako hotele.

    Najmlajši med njimi je bilo ime Ljubljančica. Komaj šestnajst let ji je bilo. Otroška naivnost se je že očarljivo mešala s sanjami mladenke, ki so vrele v njej. Med razposajeno igro se je zasanjala tja nekam v daljave in se zamislila.

    Beri dalje (572 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Otrok v meni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 26. julij 2017 @ 05:01 CEST
    Uporabnik: Lania

    Predramilo me je.
    Kar je spalo vsa ta leta v meni.
    Gledala sem to božansko slikico dojenčka, ki spi na očetovih rokah, rokico si je dal na obraz in izraz na obrazu ima tako zadovoljen, poln ljubezni.
    Nisem prenesla pogleda nanjo, nisem prenesla tega izraza na njegovem obrazu. Predstavljal je vse tisto kar jaz nisem.

    Naslednjič sem sliko lahko gledala dlje, tretjič ko sem jo spet po naključju odprla so se mi usule solze in hlipala sem kot otrok.

    Beri dalje (396 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    V gozdu za našo hišo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 25. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kanika59

    V gozdu za našo hišo so se oglašale še zadnje ptice tistega dne; verjetno so se odpravljale spat, odhajale so v svojo »miževo deželo«. Klicale so druga drugo in najbolj glasne so bile tiste osamljene. Slišati je bilo, kot da se dogovarjajo med seboj, katera je kdo, kam bo legla, na kateri veji bo počakala…dočakala jutro. To ta zadnje, dočakala jutro, v naravi ni pogoj, je bolj odvisno od tega, kje je tvoje mesto in na kako visokem mestu si v prehranjevalni verigi.

    Bolj ko se je temnilo, manj klicev…odzivov ptic je bilo in na kraju je vse utihnilo. Gozd se je pogreznil v spanec, vendar ne v popolno brezmejno tišino. Nočna ptica sova se je oglašala, kot bi spraševala..preverjala, če so vsi njeni sostanovalci po svojih domovih, če so miške in voluharice pripravljene, da se gredo igro slepe miši in tisto, kdo lovi, in če je vse tako kot mora biti tam spodaj na tleh.

    Beri dalje (1.549 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Popotovanje po jugu Indije – pokrajina Kerala Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 25. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Dežela kokosovih palm, prijaznih ljudi, čudovitega tropskega sadja, vedno prijetnih temperatur, ter pikantnih jedi

    Danes bi Vam rad predstavil nekaj eksotičnega - Indijo oz. Natančneje - Keralo .Moje popotovanje med palmami in plažami ter kanali v južni Indiji.

    Dežela se nahaja med osmim in dvanajstim vzporednikom severno od ekvatorja na jugozahodnem delu celine. Naj povem, da sem bil v pokrajini Kerala zdaj že v tretje in od vse Indije, ki je kar velika zadeva se mi prav ta košček glamozne dežele zdi najbolj eksotičen in privlačen. Zakaj me boste vprašali: mogoče predvsem zaradi tropske vegetacije, ki se kaže v kokosovih palmah, nasadih bananovca (slika 1), tapioke (gomoljasta rastlina-podobno kot naš gorenjski krompir), tam rastejo papaje (sadež ki spominja malo na melono), pa orjaška mangova drevesa, tamarinda (začimba, ki se uporablja za omake in je kislega okusa.

    Beri dalje (1.667 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Jaz in moj dedek Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 19. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Kot majhna deklica sem imela čast, določen čas preživeti z dedkom, ki je bil prisoten z nami do mojega 10.tega leta starosti.

    Veliko detajlov se ne spomnim a zadnje čase se mi vrača v spomin pot, po kateri sva šla ob večeru, (ne vem, mislim, da je bil večerni umirjen sprehod) in seveda sva se veliko pogovarjala in govoril mi je o stvareh, o življenju, govoril mi je zgodbice, zgodbe, ki imajo sedaj veliko večji pomen, ker takrat so bile to le zgodbice, skrivnostne, katere nisem razumela, sem jih pa sprejemala.

    Dedek je bil takrat star čez 70 let, bil je vitalen, močna osebnost, za seboj je imel življenje polno dela, bil je spoštovan mož, znan po dobroti in pripravljenosti pomagati.

    Beri dalje (526 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Franckina čik zgodba Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 19. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Francka se je zakadila v tistih zgodnjih letih, ko je njen svet še bil čudežno lep in varen. Njenemu pogledu ni ostalo nič skrito. Do potankosti je opazovala očeta, strica pa tudi soseda, ko so vlekli in puhali dim iz cigarete. Kadilski obred je vseboval tudi pitje kofjeta in glažek rakije je pasal tudi zraven.

    Radovednost ji ni dala miru, in ob prvi priložnosti se je dala zapeljati mamljivi privlačnosti cigarete. V kaj se spušča in kam jo bo to pripeljalo, ne o tem ni hotela razmišljati. Slabe misli in občutke je pospravila v predal, ki je sameval v skritem in odmaknjnem kotu svoje podzavesti. Želela in hotela je postati enaka drugim.

    Beri dalje (367 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Krajina in mi v njej Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 6. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: ayana

    Delo na sebi pomeni pristni stik z vsem, kar nas obdaja in je del življenja na našem planetu. Dejstvo je, da se premalo oziramo na vsakodnevne življenjske tokove in zamujamo preprosta, edinstvena učenja.

    Kulturna dediščina in krajina so prepletene z mnogimi duhovnimi izročili, ki so skriti pod površjem in čakajo da jih odstremo, da ugledajo luč sveta.

    Ljudska izročila, kot del naše dediščine, nam razkrije mogočnost modrosti naših prednikov ter njihovo upanje, da se bomo nekoč združili v zavesti in ohranili dostojanstvo človeške civilizacije. Vse to je vtkano in povezano z energijskimi tokovi v krajini, kot gričevja, gorovja, doline, travniki in še marsikaj.

    Beri dalje (63 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ogenj nesreče Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 6. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Zlato je najbolj cenjena kovina na svetu, ker je hkrati ena najbolj redkih. Vendar zlata ne moreš najti zgolj tako, da se skloniš in pobereš droben svetleč kamen, ki se skriva v travi kot velikonočno jajce.

    Zlato je tu, obstaja, Zemlja ga proizvaja brez napora, a od človeka je odvisna, ali ga bo izkopal in odkril njegovo lepoto.
    Kako? S pomočjo testa ognja. Da bi se znebili naravnih nečistoč zlata, jih enostavno skurijo stran. Tako ostane material, očiščen svojin nepopolnosti.

    Beri dalje (193 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Politika Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 27. junij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: G.Z.

    Politika je dolgo obdobje potovala skozi generacije dežel po svetu. Včasih je bila žejna, včasih lačna. Prebedela je mnogo noči, in prespala marsikateri dan.

    Pred kratkim (za njeno dolgo potovanje) časom je zakorakala v puščavo na skrajni meji sveta.
    Z vsakim korakom stran od znosnih zelenih poljan se je izgubljala v lastnini puščave.

    Njena oblačila so se umazala, njeno telo so prekrili izpuščaji, njen zadah je od suhote puste dežele privabljal krokarje. In ko je začela ugledovati smrt je v daljavi, kot v prividu zagledala oazo.

    Beri dalje (66 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 06.27.17 @ 09:56 z Nan 
    | More

    Na grajskem dvoru Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 27. junij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: lotos3

    Družina Prahčevih je šla tistega usodnega nedeljskega popoldneva k svojemu zasluženemu počitku. Bil je topel poletni dan in oče in mati sta utrujena kmalu zaspala. Njun ljubljeni sinek, prahec Pik, pa se je nič hudega sluteč izmuznil izpod odeje ven in se podal na okensko polico. Tam se je ležerno predajal vabljivim sončnim žarkom ter zadovoljno govoril predse: "To pa je življenje! Končno ..., čisto pravo življenje! Oh, svoboda ..."

    Ko pa se je tako po dolgem in povprek pretegoval v svojem novo odkritem rajskem veselju in preizkušal najudobnejše položaje za sončenje, ga je nenadoma ujel piš vetra ter ga ponesel s seboj. V smrtnem strahu je Pik zaklical: "Mama ..., mama!" A bilo je že prepozno ...

    Beri dalje (510 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 06.27.17 @ 16:24 z Nan 
    | More

    Malo za hec, malo za res Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 5. junij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Zdaj že malo postarane gospodinje, smo hrano in gospodinjske potrebščine, kupile le enkrat na mesec. Običajno še isti dan, ko je oče dal mami plačo, če je ni že prej zapil na puf v bližnji gostilni. Ja tudi to se je dogajalo, in špeža je šla rakom žvižgat in ribam pet. Mega nakup je bila ozimnica, ki je bila sestavljenka iz niza števila poljskih pridelkov.

    Tudi drva  niso smela odmanjkati.  Mularijo, ki je šla u šulo je blu treba tudi obleč in obut, da ne govorimo kulku knjig in zvezku so rabli. Otruk je blu tulku kukr jih je bug dau. Tri štiri, šjst in vječ odvisnu kako ljuba mu je bla kakšna družina.  Ni bilo lahko, a s pomočjo sindikatov smo ozimnico nekako le spravili pod streho.

    Beri dalje (559 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Deli optimizem...  

       Če so vam
       pozitivke.net
    všeč?

       In jih imate res, res radi.
       Potem je prišel čas,
       da zanje poveste
       tudi svojim prijateljem.

       Vaš e-naslov:
     
     

       Prijateljev e-naslov :
     
     

       


     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 28

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli

     Podpirajo nas  

    Sponzor projekta Sončeve pozitivke je:


    TiPovej, Zavod za ustvarjalno družbo




    Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije. Pozitivke so za objavljanje člankov s področij biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb prejele finančno podporo programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank. Program obveščanja izvaja Urad vlade za komuniciranje.

    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,39 seconds