NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 16-sep
  • Stephen Turoff – Individualne terapije
  • Magic the gathering s kartologi

  • torek 17-sep
  • Bralna čajanka

  • sreda 18-sep
  • Motivacijske misli za lepo življenje
  • Bi nam morali biti naši otroci hvaležni
  • Je res vsaka stvar za nekaj dobra?
  • France Štiglic: Med ustvarjalnostjo in ideologijo

  • četrtek 19-sep
  • Uradni trening z lipicanci

  • petek 20-sep
  • Vesela trgatev na Krasu, s potepanjem in osmico

  • sobota 21-sep
  • Šola zmajeslovja: Uvod v zmajeslovje

  • nedelja 22-sep
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 23-sep
  • Viljem Gogala: Potopis

  • torek 24-sep
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sreda 25-sep
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 26-sep
  • Svetovni dan turizma

  • petek 27-sep
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sobota 28-sep
  • Lurd - Camino - Montserrat...popotovanje

  • nedelja 29-sep
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 30-sep
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • torek 01-okt
  • 19. Festival za tretje življenjsko obdobje
  • Skupina za izkustveno delo s čustvi

  • sreda 02-okt
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • četrtek 03-okt
  • 11. EFSMA kongres medicine športa
  • Obvladovanje in umirjanje stresa ter tesnobe z uporabo tehnik dihanja, čuječnosti, usmerjenega gibanja, sproščanja, meditacij

  • petek 04-okt
  • Gledališki tečaj

  • sobota 05-okt
  • Jestival okusov in umetnosti

  • nedelja 06-okt
  • Oktobrski izlet v Tivoli

  • ponedeljek 07-okt
  • Spomin na Luizo Pesjakovo

  • torek 08-okt
  • Srčna ustvarjalnica

  • sreda 09-okt
  • Svetovni dan pošte v Muzeju pošte in telekomunikacij

  • četrtek 10-okt
  • Mednarodna konferenca Evropskega združenja za vaskularno medicino ESVM / IVA
  • Ezoterična Indija

  • petek 11-okt
  • Abonma Veličastnih 7 2019/20

  • sobota 12-okt
  • Seminar Silva metode, tehnike kontrole in razvoja uma
  • Koncert DEVA PREMAL & MITEN in MANOSE Koncert »On the Wings of Mantra«

  • nedelja 13-okt
  • Z igro do dediščine v TMS 2019

  • ponedeljek 14-okt
  • Marko Ogris: Kako je človeku biti drevo?

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Skodelica kave   
    ponedeljek, 23. julij 2018 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper svetega duha: ne na tem ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva. Časih počiva dolga leta, kakor da je bila ugasnila v srcu, izgubila se, utopila v nemirnem življenju. Nenadoma, sredi vesele ure, ali ponoči, ko se prestrašen vzdramiš iz hudih sanj, pade v dušo težak spomin, zaboli in zapeče s toliko silo, kakor da je bil greh šele v tistem trenutku storjen. Vsak drug spomin je lahko zabrisati. Črn madež je na srcu in ostane za vekomaj.

    Rad bi človek lagal sam sebi v dušo: »Saj ni bilo tako! Le tvoja nemirna misel je iz prosojne sence napravila noč! Malenkost je bila, vsakdanjost, kakor se jih sto in tisoč vrši od jutra do večera!«

    Tolažba je zlagana; in človek občuti sam in z grenkobo, da je zlagana. Greh je greh, če je storjen enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan. Srce ni kazenski zakonik, ki bi razločevalo med pregreškom in hudodelstvom, med ubojem in umorom. Srce ve, da »zavratnež ubija s pogledom, z mečem junak«; in rajši bi dalo odvezu meču nego pogledu. Tudi ni srce katekizem, da bi razločevalo med malimi in naglavnimi grehi, da bi razločevalo med njimi po besedi in zunanjih znamenjih. Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti, komaj zavedni kretnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni, komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku, po trkanju na duri, po srebanju čaja. Le malo grehov je napisanih v katekizmu in še tisti niso poglavitni. Če bi bilo srce spovednik — dolga in strašna bi bila spoved!

    Odpustljiv je greh, ki ga je mogoče povedati z besedo, izbrisati ga s pokoro. Težak in pretežak, do zadnje ure krvaveč je greh, ki je ostal samo v srcu kakor spomin brez besede in brez oblike. Le sam sebi ga človek izpoveduje, kadar strmi v noč in mu je odeja na prsih težja od kamna.

    »Ne kradil nisem ne ubijal ne prešuštvoval; čista je moja duša!«

    Lažnivec! Ali nisi lupil jabolka, ko si šel mimo lačnega ter si ga pogledal brez sramu? Hujše je bilo, nego da si kradel, ubijal in prešuštvoval. Pravični sodnik, srce, bo rajši odpustilo ubijalcu, ki je gredoč pod vislice pobožal jokajočega otroka, nego tebi čistemu! Zakaj srce ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov ...

    Pred petnajstimi leti sem prišel domov in sem ostal doma tri tedne. Ves tisti čas sem bil potrt in zlovoljen. Stanovanje smo imeli pusto; v nas vseh je bilo, zdi se mi, nekaj težkega, odurnega, kakor vlažna senca.

    Prve noči sem spal v izbi; časih sem se ponoči zbudil, pa sem videl v tem, da je bila mati vstala iz postelje in da je sedela za mizo. Čisto mirno, kakor da bi spala; dlani je tiščala k čelu, njen beli obraz se je svetil, tudi če je bilo okno zagrnjeno in ni bil zunaj ne lune ne zvezd. Poslušal sem natanko in sem razločil, da to ni sopenje spečega, temveč mukoma zatajevano ihtenje. Odel sem se preko glave; ali skozi odejo in tudi še v sanjah sem slišal njeno ihtenje.

    Preselil sem se pod streho, v seno. V ta svoj dom sem plezal po strmih, polomljenih stopnicah, lestvi podobnih. Postlal sem si v senu, pred vrata na klanec pa sem si postavil mizo. Razgled moj je bil siv, razglodan zid. V zli volji, v potrstosti in črnih skrbeh sem pisal takrat svoje prve zaljubljene zgodbe. Siloma sem vodil svoje misli na bele ceste, na cvetoče travnike in dišeča polja, da bi ne videl sebe in svojega življenja.

    Nekoč sem si zaželel črne kave. Ne vem, kako mi je prišlo na misel; zaželel sem si je. Morda le zategadelj, ker sem vedel, da niti kruha ni doma, kaj šele kave. Človek je v sami razmišljenosti hudoben in neusmiljen. Mati me je pogledala z velikim, plahim pogledom in ni odgovorila. Pust in zlovoljen, brez besede in pozdrava sem se vrnil pod streho, da bi pisal, kako sta se ljubila Milan in Breda in kako sta bila obadva plemenita, srečna in vesela.

    »Roko v roki, obadva mlada, od jutranjega sonca obžarjena, v rosi umita ...«

    Začul sem tihe korake na stopnicah. Prišla je mati; stopala je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar.

    Jaz pa sem se ozrl in sem rekel z zlobnim glasom:

    »Pustite me na miru! ... Ne maram zdaj!«

    Ni še bila vrhu stopnic; videl sem jo samo do pasu. Ko je slišala moje besede, se ni ganila; le roka, ki je držala skodelico, se je tresla. Gledala me je prestrašena, luč v očeh je umirala.

    Od sramu mi je stopila kri v lica, stopil sem ji naproti s hitrim korakom.

    »Dajte, mati!«

    Prepozno je bilo; luči ni bilo več v njene oči, smehljaja ne več na njene ustnice.

    Popil sem kavo, pa sem se tolažil:

    »Zvečer ji porečem tisto besedo, tisto ljubeznivo, za katero sem ogoljufal njeno ljubezen ...«

    Nisem je rekel ne zvečer ne drugi dan in tudi ne ob slovesu ...

    Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini tuja ženska prinesla kavo v izbo. Takrat me je izpreletelo, zaskelelo me v srcu tako močno, da bi bil vzkriknil od bolečine. Zakaj srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti ...

    Ivan Cankar

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Skodelica kave | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,01 seconds