Raziskava britanske potrošniške organizacije Which? o zanesljivosti avtomobilov:
Britanska potrošniška organizacija Which? že vrsto let izvaja obsežno raziskavo o zanesljivosti avtomobilov. Raziskava, v kateri je lani sodelovalo več kot 43.000 lastnikov avtomobilov, ki so podali oceno zanesljivosti za 51.127 različnih vozil, je pokazala nekaj zanimivih premikov - nekaterim znamkam v prid, drugim v minus.

Pomembno je, da se potrošniki zavedajo, da je zanesljivost posameznih avtomobilov po starosti lahko precej različna, hkrati pa prihaja do velikih razlik znotraj samih avtomobilskih znamk. Zanesljivosti enega modela torej ne moremo prenesti na vse modele isti znamke.

Koncesija RS za opravljanje javne službe obveščanja in izobraževanja potrošnikov na področju potrošniških kreditov: Tudi pred najemom hitrega kredita je potreben premislek

Avtomatizacija, manj dokumentov in nižji kreditni standardi so omogočili skrajšanje dolgotrajnega postopka odobritve, to pa so banke in hranilnice oblikovale v nov produkt "hitrih kreditov". Nekatere želijo glavno lastnost - hitrost - prenesti na potrošnika, ki naj bi se za kredit odločil hitro in brezskrbno.

tehnologija je med nami, in kot smo že neštetokrat pisali, je bil ves CES posvečen tej tematiki. AT&T je začel z mmWave omrežjem v dvanajstih mestih po ZDA, Verizon bo prav tako kmalu sledil, Telstra je zelo blizu začetni fazi uporabe 5G omrežja v Avstraliji, medtem ko v Veliki Britaniji največ pričakujejo od EE-ja. 

Vsi dobro vemo, da je glavna ideja 5G omrežja, da nam omogoči hitre prenose vsebin, prav tako pa vemo, da je za letošnje leto napovedanih okrog 30 5G naprav (večinoma telefonov). Kaj pa je tisto, kar 5G tehnologija še ponuja oz. zmore? V času letošnjega CES-a smo se o tako težko pričakovani tehnologiji naučili marsikaj novega.

Vsakdo je že kaj slišal o moči pozitivnega mišljenja, a redkokatero besedilo na tak praktično uporaben način kot učbenik in vadnica v enem bralca pouči, kako prečistiti ter poboljšati svoje misli in jih uporabiti kot temelj za doseganje uspehov v svojem življenju. S poglavji, kot so »Kako človek postane tisto, kar misli,« »Veščina spreminjanja na boljše,« in »Izgradnja veličastnega uma« Larson ljudi poziva, naj uporabijo svoje misli kot transformacijsko silo z namenom, da bi »kot posamezniki« postali »plemenitejši, bogatejši in boljši«.

Vrednost tega besedila kot vodnika in učbenika k samonapredovanju je v sedanjem času enaka, kot je bila pred skorajda stotimi leti, ko je prvič izšla. Ameriški začetnik gibanja Nova misel Christian D. Larson je avtor splošno znane Zaobljube optimista. Napisal je več pomembnih duhovno metafičnih knjig, kot so »Samozdravljenje«, »Delovanje človeškega uma«, »Bodi hvaležen«, »Vzemite usodo v svoje roke«, »Ravnovesje in moč« in druge.

Gospa Elizabeth Towne nam slovenskim bralcem predstavi združeni dve navidezno ločeni besedili, ki se skupaj nedvomno izjemno dopolnjujeta. Ko prebudimo svoj sončni pletež, se nam odprejo nova obzorja življenja, postanemo majhna sonca, ki svetijo v ta naš dualni svet, ki ga večina ljudi dojema in razume le na osnovi zaznave svojih petih čutov. Lahko se nam začno uresničevati tudi tiste najbolj skrite želje, hrepenenja in doživljamo vse tisto, o čemer smo prej le sanjali.

A ker sama odprta vrata v novo življenje niso dovolj, nas avtorica tudi poduči, kako zavestno čustvovati, misliti in načrtovati svojo prihodnost - kako preživeti vsak trenutek, vsak dan našega življenja posebej. Le tako namreč lahko preživimo popoln dan in uresničimo svoja notranja hrepenenja ter namen svojega življenja.

... za skupno prihodnost
V 25 letih se je v družbeni sliki, ob tem pa tudi na področju medicine in zdravja v Sloveniji veliko zgodilo in spremenilo. Več je prepletenih dejavnikov, ki so v tem obdobju postali pomembni označevalci sodobnega bivanja. Seveda se je ob tem nemogoče najprej ne ozreti k digitalnim tehnologijam, ki so široko in globoko posegle v naša življenja.

Ob tem pa ob dogajanju v zadnjih dobrih dveh desetletjih v družbenih okvirih pogledati tudi k razvojni psihologiji, ki beleži novo razvojno obdobje med mladostjo in odraslostjo. In se ob vprašanjih odraščanja v Sloveniji spomniti zaznave, da živimo v eni od najprijaznejših držav za življenje otrok. Ob tem pa si v zavest priklicati še okoljska vprašanja, ki so v našem času postala aktualna kot še nikoli prej.

Dunajski avtobusi, tramvaji in vlaki podzemne železnice vsak dan zabeležijo 2,6 milijona potnikov. V preteklem letu so tako prevozili skoraj 78 milijonov kilometrov, kar je toliko, kot da bi vsak dan petkrat obkrožili Zemljo. Zaradi majhnega števila slepih potnikov spadajo Dunajčani med najbolj poštene potnike v Evropi.

»Vožnja z javnimi prevoznimi sredstvi je vsakdanja navada večine Dunajčanov. Na ta način vsak posameznik prispeva še k varovanju okolja, saj prihrani do 80 odstotkov emisij ogljikovega dioksida,« je povedala dunajska mestna ministrica za okolje Ulli Sima.

Navigacijski sistem je z leti postal nepogrešljiv del našega življenja, saj nam omogoča hitro in brezskrbno potovanje po neznanih krajih. Glavna težava sodobnih navigacijskih sistemov pa je predvsem ta, da moramo vsakič naš pogled odvrniti od cestišča, kar povečuje tveganje za prometne nesreče.

Temu kmalu ne bo več tako - za to bo poskrbelo švicarsko start-up podjetje WayRay, ki je na nedavnem potrošniškem sejmu CES 2019 predstavilo nadvse zanimiv in uporaben navigacijski sistem.

Tehnologija OLED postaja vse bolj priljubljena med proizvajalci pametnih mobilnih telefonov in televizorjev, saj ima ta v primerjavi s tehnologijo LCD številne prednosti. Ta namreč za prikazovanje slike ne potrebuje dodatne osvetlitve, črna barva je intenzivnejša, nudijo izjemni vidni kot, so lažji in tanjši, nudijo natančen in naraven prikaz barv in še bi lahko naštevali.

Medtem ko je bila tehnologija OLED doslej bolj kot ne »rezervirana« zgolj za pametne mobilne telefone in televizorje, bo v bližnji prihodnosti postala del vsakdanjika tudi za računalniške zaslone osebnih računalnikov.

Če ste lastnik električnega vozila podjetja Tesla Motors in v letu 2019 načrtujete daljšo pot po Evropi, imamo odlično novico za vas. Tesla namreč načrtuje postavitev novih električnih polnilnih postaj Supercharge po celotni Evropi, s tem pa bo dosežena 100-odstotna pokritost evropskega prostora.

Točen datum postavitve vseh polnilnih postaj sicer še ni znan, dela pa se bodo zagotovo pričela že na začetku leta 2019. To namero je nedavno uradno potrdil celo prvi mož podjetja Tesla Motors preko družabnega omrežja Twitter.

Slovenija z nizkim deležem odstranjenega sovražnega govora na spletu
Družbena omrežja so v povprečju v 24 urah od prijave odstranila le 31 odstotkov primerov sovražnega govora, ugotavlja evropska raziskava. Slovenija se uvršča med države z nizkim deležem odstranjenih primerov sovražnega govora.

Evropske civilnodružbene organizacije, med njimi Ekvilib inštitut iz Slovenije, so v prvi polovici leta preverjale, kako se družbena omrežja odzivajo na prijave sovražnega govora. Vsa večja družbena omrežja so se namreč s posebnim kodeksom ravnanja pred Evropsko komisijo (EK) zavezala, da bodo sovražni govor s svojih platform odstranila v 24 urah od prejete prijave.

Prejšnji mesec se je prvič po juniju letos zaustavil upad števila uporabnikov Microsoftovih spletnih brskalnikov. Microsoft je uspel obdržati svoj tržni delež kljub temu, da je zapustilo Mozzilo Firefox kar precejšnje število uporabnikov. 

Po podatkih analitika Net Applications je delež uporabnikov Internet Explorerja in Edga v novembru obstal na 13,9 odstotka tržnega deleža, kar pomeni, da se je delež zvišal za eno desetino odstotne točke. To številko je Microsoft v veliki večini dosegel s pomočjo Internet Explorerja, ki je ponovno dosegel 9,6 odstotka tržnega deleža, medtem ko je Edge, prednastavljeni brskalnik za Windows 10 in brskalnik, na katerega je Microsoft polagal največ upov, še vedno na 4,2 odstotka tržnega deleža, ki si ga je zagotovil že oktobra.

Starši so danes pogosto negotovi. Ta negotovost je najbolj inteligentna reakcija na današnji svet. Pravzaprav so starši po vsej Evropi ta trenutek pionirji. Večina pedagogov in učiteljev še vedno živi v prejšnjem stoletju.
Ne govorim o posameznih učiteljih, ampak o šolskem sistemu, ki še vedno deluje kot v časih Marije Terezije.

Vzgoja otrok je skozi generacije temeljila na kulturi in morali. In kot se boste mnogi verjetno spomnili, je včasih okrog vzgoje v naši družbi veljal moralni konsenz. Od takrat se je spremenilo veliko stvari, zato moramo najti nove načine, kako živeti skupaj, kako se ljubiti, ločevati … Ena od stvari, ki jih lahko naredimo, je, da bolje poskrbimo za novo generacijo.

Verjetno smo se že vsi kdaj znašli v situaciji, ko smo prispeli v do tedaj neznano mesto in smo morali najti določeno zgradbo, morda smo iskali določen hotel, se srečali s prijateljem v lokalnem baru, ali pa smo iskali sedež podjetja, kamor smo bili namenjeni na sestanek. Z le nekaj kliki nam danes pametni telefoni oz.  navigacijske aplikacije pomagajo najti točno določen cilj, mi pa lahko celo izbiramo, po kateri poti bomo šli.

Naj bo to pot s čim manj prometa, najbolj cenovno ugodna ali kakšna tretja opcija. Po tem seveda sledi živčno sledenje glasovnim navodilom aplikacije. Da smo lahko prepričani v točnost navodil, pa vsake toliko časa preverimo posodobljeno traso na zemljevidu.

Uvedba mobilnega omrežja pete generacije (5G), ki v prvi vrsti prinaša predvsem hitrejše in bolj zanesljive mobilne povezave, bo s seboj prinesla tudi prihod večjega števila naprav, povezanih z internetom za pametne domove.

Poleg tega ima novo omrežje vsaj na papirju velik potencial za uspeh, saj naj bi teoretično ponujalo do 20 gigabajtov prenosa na sekundo. To bo kot nalašč za predvajanje videoposnetkov na zahtevo in za ponujanje številnih novih mobilnih storitev, ki trenutno zaradi počasnega mobilnega interneta še niso na voljo.

Ne samo zdravstveni, ampak širše družbeni problem
Delavka v trafiki, ki je samozaposlena, je aprila letos preživela srčni napad, a ji je v poletni sezoni delodajalec naložil za tri ure podaljšani delovni čas, kar je pomenilo delo od 6. do 22. ure zvečer. To je 16 ur dela dnevno, za kar pa so ji povišali plačilo za 300 evrov. Glede na to, da je že prej delala za slabo plačo, je jasno, da si delavka tudi ob dodatnih 300 evrih ni mogla privoščiti dodatnega delavca in tako je morala vse delo opraviti sama. Zgovoren primer, s katerim se v tem času ukvarjajo na Sindikatu za prekarce.

Kot poudarja predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., se je potrebno zavedati, da bolniške odsotnosti nikoli niso le odraz zdravstvenega stanja določene delovne populacije, temveč je zdravstveni absentizem povezan z več dejavniki. Bolniške odsotnosti so širši družbeni problem, na katerega vpliva več dejavnikov iz delovnega, socialnega in osebnega okolja. Med temi Metoda Dodič Fikfak na primer navede pomen družbeno-ekonomskih razmerij, ki vplivajo na fizično in psihološko zdravstveno sliko aktivne populacije v posamezni državi, na mikro ravni pa kažejo, kako zdravo je določeno podjetje.

Raziskave potrjujejo, da so avtomobili z alternativnimi pogoni skozi celotno življenjsko dobo stroškovno že primerljivi z dizelskim ali bencinskim pogonom. Veliko prostora za izboljšave pa je na področju dobavljivosti, saj ponudniki električnih vozil ne porivajo ravno v ospredje. Razširjenost določenega pogona se namreč ne kaže samo v njegovi omejeni dobavljivosti, temveč tudi v višji ceni.

Raziskava organizacije Element Energy, ki so jo izvedli za Evropsko potrošniško organizacijo (BEUC), je pokazala, da je cena vozil v segmentih, kjer je na voljo malo modelov, za skoraj 2000 evrov višja, kot bi bila, če bi bilo izbire več.  Analiza pa je tudi pokazala, da je strošek avtomobila z alternativnim pogonom v Evropi že danes zelo konkurenčen. To je v Sloveniji to še bolj aktualno, saj ima vsak kupec ob razmeroma visoki subvenciji (7500 EUR za električni avtomobil in 4500 EUR za priključni hibrid) možnost najetja posojila pri Eko skladu po izjemno nizki fiksni obrestni meri (1,3-odstotni).

Nosečnicam pred porodom izbrani ginekolog praviloma napiše napotnico za prevoz z reševalnim vozilom. Tega naj bi poklicala, navadno svetujejo, če ji odteče voda.

Nosečnice imajo pravico izbrati, kje bodo rodile, toda ali ta pravica velja tudi, če je potreben prevoz z rešilcem, se je spraševala nosečnica iz Trebnjega. Želela je roditi v Ljubljani, a je predvidevala, da bi jo rešilec odpeljal v Novo mesto. Bi lahko dodatne kilometre doplačala?

Pravica do izbire porodnice velja, če se pripelješ sam "

Primerjalno ocenjevanje dostopnosti trgovin za uporabnike invalidskih vozičkov:
V praksi se zaplete pri na videz preprostih stvareh

Čeprav je danes zaradi večje ozaveščenosti življenje invalidov precej lažje kot nekoč, jim pri vsakodnevnih opravilih - kot je na primer nakupovanje - na poti stojijo številne ovire. Skupaj z Jeanom, ki uporablja električni invalidski voziček, so se ocenjevalci iz MIPORja podali v ljubljanske trgovine, kjer so ocenjevali dostopnost trgovin, parkirišča in toaletne prostore, namenjene invalidom, mimogrede pa preverili še dostopnost mestnega avtobusa.

Od aprila 2019 dalje se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtobusom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu, nato pa so ga natančno programirali še na ulicah.

Dunajski javni promet bo poleg podzemne železnice, tramvaja in avtobusov aprila 2019 dobil še prva samovozeča električna avtobusa za deset potnikov. Vozila bosta po 2,2 kilometra dolgi progi v novi stanovanjski soseski Seestadt Aspern, kjer bosta stanovalce 20 kilometrov na uro brezplačno prevažala do postaje podzemne železnice. Avtobusa bosta ustavljala na šestih postajah po soseski.

Danes si praktično ne predstavljamo več življenja brez internetne povezave na vsakem koraku, zato je hitrost povezave na svetovnem spletu ključnega pomena. Zato ne preseneča, da se računalniška omrežja in internet v veliki meri zanašajo na optične kable in prenos podatkov preko svetlobe.

To je tudi razlog, zakaj se je skupina znanstvenikov avstralske univerze RMIT University lotila zelo zanimivega projekta, katerega ključni namen je povečanje količine prenosa podatkov po optičnih omrežjih.

»Grem po nove hlače« zakriči Polona. »Ne danes, popusti se začnejo prihodnji teden,« skrbno doda mati. V trgovino po nakupe se vse redkeje odpravimo, če ni razprodaj, popustov. Še kadar opravljamo tedenske nakupe živil, smo pozorni na znižanja, posebne ponudbe in objave megamarketov tipa »ob torkih je dan za upokojence«, »vsaka prva sobota ponuja znižanja« in podobno.

S popusti, tako imenovanimi razprodajami, so v ZDA začeli že v 60-ih letih prejšnjega stoletja, predvsem v želji biti boljši, izvirnejši od konkurence. Pri nas pa so prve razprodaje ponudile predvsem vse tisto, česar trgovine niso mogle prodati, torej umazane in strgane izdelke, ki pogosto niso bili niti zelo poceni. Zato je v glavah marsikaterega starejšega kupca še vedno zasidrano mnenje, da so znižani artikli zagotovo slabi, nekakovostni izdelki. K temu stereotipu lahko prištejemo še tistega, da je najdražje tudi najboljše. Kar seveda že dolgo ne velja več.

Prihodnost je električna, kar še posebej drži za avtomobilsko industrijo. Kljub temu električni avtomobili danes še niso množično del našega vsakdana. Ovirata jih namreč še dva dejavnika, in sicer njihova maloprodajna cena ter doseg z enim polnjenjem akumulatorja, ki je seveda neposredno povezan s hitrostjo polnjenja baterije.

Kot pa vse kaže, so to težavo z inovativnim pristopom odpravili pri ameriškem start-up podjetju AtlisMotor Vehicles, saj so dokazali, da je mogoče povsem izpraznjeno baterijo njihovega električnega terenskega vozila Atlis XT napolniti v zgolj 12 minutah in 35 sekundah.