Kartične zlorabe in zavarovanja za primer zlorabe: Največ groženj je na spletu
Večina bank poroča o povečanem številu zlorab plačilnih kartic, največkrat so uporabniki oškodovani na spletu. Goljufi podatke pridobijo s prevaro, jih prestrežejo ali vdrejo v sistem banke ali trgovca. Zlorabe so pogostejše na spletnih straneh brez ustrezne varnostne zaščite, nevaren je tudi t. i. "phishing", pri katerem uporabnika zvabijo na lažno spletno stran, kjer z vnosom podatkov o kartici te preda goljufom.

Uspešno rešen primer zlorabe za več kot 2000 evrov
Na ZPS se je obrnila članica, ki je bila žrtev goljufov. Dobila je lažno elektronsko sporočilo, ki je bilo videti, kot da ga pošilja njena banka. Obvestili so jo, da so prejeli zahtevo za transakcijo s kreditno kartico z IP-naslova zunaj Slovenije in da so plačilo začasno ustavili. Če plačila ni opravila ona, naj ga prekliče s klikom na povezavo, so jo pozvali. Potrošnica je to storila in na spletni strani, ki je bila zelo podobna originalni, vnesla podatke svoje kartice z odloženim plačilom.

Pri težjih vprašanjih se razkrije slabše poznavanje bančnih storitev
V okviru aktualnega primerjalnega ocenjevanja so na MIPORju ocenjevali klicne centre osmih največjih bank in preverili, kako točne informacije lahko potrošniki pričakujemo o bančnih storitvah tudi po telefonu. Ocenjevali so prijaznost do uporabnika, odzivnost, čas čakanja ter kakovost in natančnost odgovorov.

Banke so poklicali trikrat (enkrat dopoldne in dvakrat popoldne) ter jim zastavili tri različna vprašanja. Pri večini klicev so zvezo dobili hitro, v manj kot pol minute. Klicni centri so kos enostavnim vprašanjem, za zahtevnejša je potrebno obiskati bančno poslovalnico, saj so na najbolj enostavno vprašanje od večine dobili točne odgovore, pri drugih dveh pa se je razkrilo slabo poznavanje bančnih storitev operaterjev nekaterih klicnih centrov - večina operaterjev na primer še nikoli ni slišala za Euronet oz. ni ločila med zavarovanjem za kreditojemalca in za kredit.

Sonce med vožnjo z avtom voznika ovira na različne načine. Voznik se pred njim najbolje lahko zaščiti s sončnimi očali, ki so pri vožnji v sončnih dneh skorajda nujna. Pred neposredno sončno svetlobo pa se voznik lahko zaščiti tudi s posebnimi senčniki za avtomobilska stekla.

Ker pa je te treba neprestano prilagajati usmerjenosti sočni svetlobi, so inženirji podjetja Bosch pripravili novodobni pametni senčnik za avtomobile, ki navdušuje v vseh pogledih.

Prihodnost avtomobilskega trga bi lahko prinesla korenite spremembe, saj se vodilna podjetja na tem področju že pripravljajo na številne inovacije ter veliko denarja vlagajo v raziskave in razvoj, da bi se pripravila na prihodnost.

Med njimi seveda izstopajo predvsem električni avtomobili, ki med vozniki postajajo iz dneva v dan bolj priljubljeni. K njihovi priljubljeni pa bo nedvomno veliko pripomogel tudi nadvse zanimiv koncept robotskega polnilca imenovanega Mobiler Laderoboter, ki so ga pripravili pri podjetju Volkswagen.

Verjetno ste slišali že marsikaj o neverjetnih učinkih sode bikarbone in jabolčnega kisa. Tako jabolčni kis kot soda bikarbona sta izjemno vsestransko uporabna in učinkovita pri odpravljanju številnih težav. Njuna moč pa se še okrepi, ko ju združimo. Kombinacija jabolčnega kisa in sode bikarbone se zdi tako skorajda nepremagljiva!

Odmaševanje odtokov
Vam težave povzročajo zamašeni odtoki? Za njihovo odmašitev ne potrebujete dragih sredstev, polnih nevarnih kemikalij. Običajno povsem zadostujeta soda bikarbona in jabolčni kis. Najprej v problematični odtok nalijte vrelo vodo, nato pa vanj vsujte približno 100 gramov sode bikarbone. Zdaj pripravite mešanico iz 2 decilitrov vrele vode in 2 decilitrov jabolčnega kisa ter jo zlijte v odtok. Opazili boste penjenje. Ko se penjenje počasi ustavi, odprite pipo in v odtok spustite še malo zelo vroče vode.

Na vprašanje, ki si ga zaradi bojazni pred povišanim sevanjem zastavljajo mnogi, za zdaj še ni mogoče odgovoriti, menijo strokovnjaki. Prvo testno omrežje so že postavili tudi v Ljubljani, da bi preverili vplive na okolje. V Sloveniji bodo sicer v prvi fazi z omrežjem 5G opremljena predvsem večja mesta.

Naj gre za poudarjeno resničnost ali samovozeča vozila. Priložnosti, ki jih prinaša mobilno omrežje pete generacije, so nepredstavljive in za zdaj še neuresničljive. "Lahko si bomo ogledali živo sliko, hkrati pa na telefonu našli informacije, ki nas bodo vodile do končnega cilja," pojasnjuje Matjaž Prvinšek iz A1 Slovenija.

Ko si več ne znamo predstavljati življenja brez telefona: stiske in panični napadi
Koliko časa preživite na telefonu? Raziskave ugotavljajo, da je ljudi strah ali doživijo celo panični napad ali hudo stisko, ko ugotovijo, da so pozabili ali izgubili svoj telefon. Nijz poziva: "Odložite telefone in se družite v živo."

Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) poziva, da se vsi Slovenci, ki uporabljajo pametne telefone, takih je bilo leta 2017 med osebami, starimi 16-74 let, kar 73 %, za en dan ali vsaj nekaj ur odpovedo uporabi telefona in da ta čas preživijo z ljudmi, v pogovoru, skupnih aktivnostih, kot so športne aktivnosti, druženje, sprehodi, ali pa čas porabijo za hobije in stvari, ki jih radi počnejo.

Objavljam prevod dela intervjuja z Margrit Coates, svetovno strokovnjakinjo za terapevtsko delo z živalmi na holistični način. Margrit Coates je s svojim pionirskim delom odprla nove poti za zdravljenje živali. Njena sposobnost komuniciranja z njimi pa je postala legendarna v Veliki Britaniji.

Je soustanoviteljica klinike za naravno zdravljenje in avtorica 6 knjig. Intervju so pripravili na hrvaški televiziji HRT 3 in je v celoti dostopen tudi na spletni strani https://www.youtube.com/watch?v=z1F9hk2WYKw&feature=youtu.be

KAKO STE SE ZAČELI UKVARJATI S TO NEOBIČAJNO DEJAVNOSTJO, KI BI JO LAHKO IMENOVALI NEKE VRSTE INTUITIVNA KOMUNIKACIJA Z ŽIVALMI?

V začetku letošnjega decembra je Evropski odbor regij na pobudo Dunaja soglasno sprejel katalog zahtev za digitalno gospodarstvo. Gre za določitev jasnih pravil za digitalne platforme, kot je na primer Airbnb. Regije in mesta v katalogu zahtevajo jasna določila, ki vpeljujejo pravni okvir za digitalno gospodarstvo in hkrati omogočajo izvrševanje pravil s strani pristojnih organov. 

Novo sestavljena Evropska komisija, ki deluje od 1. decembra letos, je v sklopu svojih aktivnosti za leto 2020 navedla tudi pripravo zakonodajnega paketa za digitalno gospodarstvo. Evropski odbor regij je 5. decembra 2019 na pobudo Dunaja v sklopu tega soglasno sprejel katalog zahtev glede platform, kot je Airbnb.

Nakupi po celi EU: pravica do popravila ali zamenjave izdelka - garancija izdelkov do dveh let brez stroškov

Za nami je t.i. črni petek, pred nami pa veseli december. Smo torej v obdobju nakupov - vsakoletnem vrhuncu potrošništva, katerega vedno večji delež iz leta v leto je tudi nakupovanje v tujini.

Veseli vrvež pa lahko kaj hitro razblinijo raznorazne težave z izdelki in storitvami, ki spremljajo nakupe in marsikateri potrošnik se takrat sooči z vprašanjem potrošniških pravic ter zavedanjem, da je lahko, ko gre za potrošniške spore, potrošnik o svojem »prav« prepričan le, če dobro pozna pravice potrošnikov v EU - #YourEUright.

Dom starejših občanov Ljubljana Moste-Polje v december z Božičnimi prigodami navihanega Štepka
Štepko je navihanček, ki prihaja iz Doma starejših občanov Ljubljana Moste-Polje. In to dobesedno. Že pred leti so namreč ustvarjalne gospe v domu začele ročno izdelovati igračke iz odpadnih cunjic in te igračke so sčasoma dobile enotno podobo. Ker je ta prikupna podoba spominjala na navihanega fantička in ker so si stanovalci doma v Štepanjskem naselju z njim popestrili življenje, je nova direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Moste-Polje Alenka Lovišček Stojanovič predlagala, da navihanček dobi ime.

Rodil se je Štepko, domska maskota, ki je ob letošnjem dnevu mladosti dobila svojo prvo pobarvanko, sedaj pa tudi slikanico. Slikanico 'Božične prigode navihanega Štepka' smo ob predpraznični kavi in Štepkovih piškotih predstavili danes dopoldne v Domu starejših občanov Ljubljana Moste-Polje. Z nami je bila tudi evropska poslanka Tanja Fajon, ki je pripravila tudi spremno besedo za slikanico o Štepku, temu navihanemu fantiču iz pisanih cunj, ki že dobri dve desetletji nastaja pod spretnimi prsti stanovalk in stanovalca doma.

Rakuten Viber, aplikacija za komuniciranje, ki jo uporablja več kot milijarda ljudi po vsem svetu, predstavlja ekskluzivni giftbot (virtualni asistent za obdarovanje) - s čimer želi dokazati, da je darila bolje podarjati, kot prejemati.

Predstavitev giftbota obeležuje Viberjev 9. rojstni dan, uporabnikom pa omogoča, da zavrtijo kolo sreče in osvojijo posebna darila, kot so: kupon za Viber Out, posebni popusti, boni partnerjev ali zabavni paketi nalepk. Vsi, ki boste zavrteli kolo sreče, boste prejeli darilo! Drugo darilo pa si lahko pridobite vsi, ki boste k igranju povabili svoje prijatelje.

Zadnji tedni v letu naj bi minili v znamenju veselja in dobre volje, za marsikoga pa so tudi eno najbolj stresnih in napornih obdobij v letu - predvsem za tiste, ki se v zadnjem trenutku lotijo organizacije praznovanja in kupovanja daril, razpoložljiva sredstva pa so zelo omejena. Denar za darila ter praznična kosila in večerje je najbolje prihraniti med letom, a če tega niste storili, še ne pomeni, da morate leto 2019 končati v minusu in z dolgovi. Izdatke prilagodite svojim zmožnostim in čim manj posegajte po različnih oblikah kreditov.

Na ZPS so pripravili pregled financiranj, ki jih ponujajo banke in hranilnice, vi pa naredite načrt izdatkov in jih (čim več) pokrijte s tekočimi prihodki. Če se odločite za bančno financiranje, naj bo to čim cenejše, poskusite ga tudi čim prej odplačati.

Ste vedeli, da nam lahko donirate povprečno 10 evrov, ne da bi morali sploh odpreti denarnico? Donacija 0,5 % dohodnine je način, ki vas popolnoma nič ne stane, koristi pa tako nam kot tudi vam.

Z vašo pomočjo bomo lahko, denimo, izvedli predavanje za skupino šolskih otrok, na poti k manj odpadkov usmerili novo slovensko občino ali vladi predlagali dodatne zakonodajne ukrepe, s katerimi bo naš svet za odtenek čistejši.

Ne nujno najboljši dan za nakupe
Črni petek je postal le še en dan v letu, ko želijo prodajalci prepričati kupce, da bodo ravno na ta dan za želeni izdelek plačali najmanj. Ni pa nujno, da je tako. Že lani se je petek raztegnil preko celega konca tedna, pa še v ponedeljek so nekateri trgovci obdržali `petkove´ popuste.

Nato je bil kakšen teden mir, nakar so sledili Miklavževi, božični in na koncu še novoletni popusti, da bi januarja uživali na razprodajah. Letos pa se je vse skupaj očitno začelo mesec dni prej, kajti že od začetka novembra nas trgovci bombardirajo z `mesecem norih cen´.

V tem letu smo mladi na predsednika vlade naslovili že 3 pozive k reševanju stanovanjske problematike in k srečanju z nami, pa odziva doslej ni bilo oziroma smo bili napoteni na Ministrstvo za okolje in prostor, ki pa zgolj samo, brez jasne in dolgoročne usmeritve vlade ter podpore drugih resorjev zagotovo ni zmožno narediti resničnih sprememb. 

Ob uveljavitvi omejitev kreditiranja, kot jih je postavila Banka Slovenije, pa smo prvič s strani predsednika Vlade slišali, da ga skrbi problematika mladih in dostopnost do stanovanj. Želimo si, da bi bila vlada dejansko, in ne le priložnostno v spletnih izjavah, sposobna videti dlje v prihodnost in ne le v dometu svojega mandata.

Mastercard je z jesenjo napovedal pomembno novost pri plačevanju z brezstično kartico. Znesek plačevanja brez avtentikacije se je povišal s sedanjih 15 evrov na 25 evrov. Počasi se uvaja tudi močna avtentikacija imetnikov kartic.

18. oktober je datum, odkar lahko v trgovini nakupe do 25 evrov plačate brez vnosa PIN kode. Do zdaj je bila ta meja postavljena pri 15 evrih.

Hkrati pa smo v prehodnem obdobju, ko se uvaja direktiva PSD2 (nova druga direktiva o plačilnih storitvah). Močna avtentikacija imetnikov kartic (SCA), ki jo uvaja PSD2, od ponudnikov finančnih storitev zahteva, da pri izvedbi plačila zaradi varnosti obvezno uporabijo vsaj dva od treh obstoječih tipov za overjanje identitete (ti trije tipi faktorjev so nekaj, kar imaš, nekaj kar veš in nekaj, kar si).

V galeriji Equrna, v centru Ljubljane, se je minulo nedeljo odvijal t.i. » Escape room«, katerega cilj je bil državljane ozaveščati o potrošniških pravicah in njihovem uveljavljanju. Tema sobe pobega so bile potrošniške pravice, igralci pa so imeli možnost izbire med štirimi različnimi scenariji, skozi katere so spoznali štiri različne potrošniške pravice.

Zanimiva vsebina, atraktiven dizajn in moderna zasnova so k sodelovanju pritegnili več kot 100 udeležencev, obisk pa je bil za vse udeležence brezplačen. V okviru kampanje »imaš prav« želi evropska komisija vključiti in informirati mlade potrošnike o njihovih pravicah v EU.

Prehranjevalne navade posameznika so povezane z znanjem in veščinami, pridobljenimi v zgodnjem otroštvu. Oglaševanje hrane in pijače v medijih, trgovinah in na drugih prodajnih mestih vpliva na otrokovo dojemanje in izbiro živil - risani junaki in pisane barve na embalaži v otrokovih očeh vzbudijo željo in zanimanje.

Na ZPS zato poudarjajo, da je  pomembno, da že vrtčevskim otrokom na preprost in zanimiv način predstavimo, katera živila so bolj zdrava izbira in jih je treba uživati več, katerih pa manj. In oblikovanje prehranskih vzorcev se začne za domačo mizo, v domači kuhinji.

DOBA Fakulteta je s svojimi online študijskimi programi v »šolske klopi« ponovno privabila več kot tisoč študentov. Ob pričetku študijskega leta so zabeležili kar 15 odstotno rast prvič vpisanih študentov kot leto poprej, kar gre pripisati predvsem dolgoletnim izkušnjam zaposlenih na fakulteti ter stalno sledenje trendom in njihovi implementaciji v svoje delovanje. V študijskem letu 2019/2020 svojim študentom prvič ponujajo tudi možnost doktorskega študija.

Online študij je v Sloveniji vse bolj priljubljena oblika študija. DOBA Fakulteta ob svoji 20. obletnici delovanja obeležuje vse večje zanimanje za tovrstni način izobraževanja, kar vodilni pripisujejo strokovnosti, fleksibilnosti in osredotočenosti študija na področja, ki jih je sicer težko spoznati tekom izobraževanja. S svojim pristopom nudijo večjo dostopnost, prilagodljivost in individualizacijo študija.

Naša družba je medkulturna in vsakdo si zasluži, da se v njej počuti sprejetega in spoštovanega. Na medresorskem posvetu tukaj in zdaj - pripravljeni na sodelovanje za medkulturno sobivanje smo predstavili dobre prakse na področju vključevanja otrok priseljencev v slovenske vrtce in šole ter krepitve podpornih okolij.

Dobrih praks je precej, a potrebne so tudi strukturne rešitve, kontinuirana skrb in podpora relevantnih institucij in organizacij. še posebej pomembno, dobrodošlo in potrebno je povezovanje in sodelovanje različnih organizacij v lokalnem okolju (vzgojno-izobraževalnih zavodov, nevladnih organizacij, javnih institucij, lokalnih oblasti itd.). Samo parcialno delovanje in peščica oseb, ki se trudijo za uspešno vključitev otrok in njihovih družin, namreč ni dovolj.

Letošnji svetovni dan hrane je potekal pod sloganom “Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote.”  Po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri OZN (FAO) na svetu še vedno kar 820 mio ljudi trpi za pomanjkanjem hrane, zato doseg cilja za svet brez lakote do 2030, zagotovo predstavlja velik izziv.  

Svetovni dan hrane pa je v luči nedavnih dogodkov tudi priložnost, da izpostavimo načeto zaupanje potrošnikov v varnost hrane, menijo na Zvezi potrošnikov Slovenije. V luči zaščite zdravja in varnosti je hitro, učinkovito in pravočasno informiranje potrošnikov o varnosti hrane in s tem povezanimi tveganji, zelo pomembno. Na ZPS menijo, da je pri tem ključen ustrezen nadzor ter pravočasno in dosledno ukrepanje.

V Sloveniji smo pri digitalizaciji zdravstva še vedno na začetku, a pravzaprav daleč v primerjavi z nekaterimi državami EU. O slovenskem digitalnem sistemu še ne moremo govoriti, saj je zdravstvena informatika zelo razdrobljena, velike razlike so tudi v digitalni pismenosti slovenskih zdravnikov, a na nekaterih področjih so bili kljub precejšnjemu zatikanju narejeni pomembni prvi koraki. Kje torej smo in zakaj je tako težko?

»Zagotovo specifika podatkov v zdravstvu zahteva drugačen pristop kot v drugih dejavnostih, pa vseeno preseneča prepočasno sprejemanje digitalnega pristopa, tudi v slovenskem prostoru,« meni strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota, prim. asist. Daniel Grabar, dr. med., specialist anesteziologije in reanimatologije. Klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič pa pravi, da je v digitalizaciji zdravstva pri nas veliko področij še nedodelanih.