Nekega dne je mož našel bubo metulja. Nekega dne se je v bubi prikazala majhna odprtinica; mož se je usedel in nekaj ur opazoval metulja, kako se je boril rešiti svoje telo iz te majhne odprtinice.

Nato je izgledalo, da se je metuljev napredek povsem ustavil. Kot da je to vse, kar je metulj lahko naredil in da naprej več ne gre.

Mož se je odločil pomagati metulju. Vzel je škarje in odrezal ostanek bube. Sedaj je metulj z lahkoto izplaval. A imel je oteklo telo in majhna ter nagubana krila.

Piše: Bern Jurečič v novi reviji Karmaplus

Naš svet je vedno bolj napet, nemiren in neprijazen. Ali smo si ga takega napravili oziroma pripravili sami ali ne, za posameznika pravzaprav niti ni zelo pomembno. Vsakdo namreč prvenstveno razmišlja o tem, kaj se mu dogaja, kaj lahko napravi zase, za svojo družino, za svoj jutri, o preživetju. Politična, ekološka, finančna, zakonska ali zdravstvena kriza se dotika skorajda že vsakogar na svetu, odvisno od okolja, v katerem živi, in od pričakovanj oziroma možnosti, ki mu jih ponuja življenje.

In da pod pritiskom tudi posameznik ne deluje tako, kot pričakuje sam in kot od njega pričakujejo tudi drugi, ni niti čudno. Ker pa vsakdo izmed nas v sebi nosi desetine vzorcev, pridobljenih v otroštvu in dobi odraščanja, tistih vzorcev, ki v veliki meri določajo naše obnašanje, reakcije in tudi izhod aktivnosti, je čisto mogoče, da kateri izmed teh vzorcev ob določenih pogojih (na primer ob pritisku) na plano privrejo v popolnoma nepričakovani obliki ali pa intenzivnosti.

Razumevanje pravega namena meditacije pomaga pri vzpostavljanju pravilnega odnosa do nje in do tega, da nam postane nepogrešljiv in prijeten del življenja.

Ko meditacija izgubi na pomenu
Občasno slišim od koga, ki je prej redno meditiral, da zdaj ne uspe več. Meditacija mu predstavlja le še občasno tehniko sproščanja, sicer pa je 'zaposlen z drugim delom', 'je v drugačnem okolju' ali pa je 'bolj prizemljen' in se ne želi 'preveč odmakniti ali umiriti'. Meditacija je postala bolj dolgočasna, naporno polurno sedenje, v katerem se bojuje z mislimi, premleva izkušnje in se nenehno oddaljuje od same meditacije. Zaradi tega ima morda slab občutek in za nekaj časa tudi preneha z njo.

Sodeč po poročilu evropske komisije smo prišli do točke ko je verjetnost da bomo »zadeli« izdelek z ostanki pesticidov 50:50. V najbolj svežem poročilu (ki se nanaša na leto 2005!) tako preberemo, da so ostanke pesticidov ugotovili v 49 % pregledanih izdelkov, od tega je bila zgornja dovoljena meja prekoračena pri 4,9 % vzorcev po nacionalni zakonodaji oz. pri 3,1 %, če upoštevamo le evropsko zakonodajo.

Odstotek živil, v katerih ni bilo ostankov pesticidov, od leta 1999 vztrajno upada. Tako smo s 64 % živil brez pesticidov padli na 52 %, kar je najnižje, odkar se spremlja prisotnost pesticidov. Delno so ti rezultati posledica boljšega nadzora in zmogljivosti laboratorijev, ki zdaj lahko ugotovijo tudi manjše vsebnosti ostankov pesticidov kot včasih. Vendar ta razlaga v celoti ne zdrži, ker se odstotek ugotovljenih prekoračitev dovoljene količine pesticidov v živilih nenehno povečuje. Ta je v letu 1996 znašal 3 %, v letu 2005 pa 5 % vseh živil.

V vsakem letu, mesecu in dnevu se nahajamo v drugem številu, ki označuje možnost delovanja v teh periodah. To število nam pomaga razumeti, zakaj se nekaj dogaja prav v tem trenutku, omogoča nam poiskati vzroke za te dogodke in z njegovo pomočjo lahko načrtujemo prihodnja delovanja.

Opozoriti vas moram, da v vsakem letu občutimo poseben vpliv ene od črk našega imena in priimka, ki ga lahko posebej analiziram samo pri osebni napovedi.

Število svojega osebnega meseca dobimo tako, da prvo izračunamo svoje osebno leto. To se izračuna tako, da seštejemo dan in mesec rojstva ter kolendarsko leto:

Pred kratkim se je na Bledu končala Regionalna konferenca Caritas Europa pod geslom: „Od izključenosti do enakosti v Evropi“. Konference, ki jo je vodila slovenska Karitas, se je udeležilo več kot 100 predstavnikov različnih organizacij Karitasa. Udeležence je pozdravil tudi podpredsednik Vlade RS.

Karitas naj bi pomagal ljudem v stiski in revščini. Tako se vsaj predstavlja. Vendar, ali je res tako?

Karitas je organizacija, ki jo je ustanovila Katoliška cerkev. Zato je ta organizacija dolžna uresničevati naloge te cerkve. Glavna cerkvena naloga in tako tudi naloga vsakega katolika kot tudi vseh katoliških organizacij je po besedah papeža Benedikta XVI., ki jih je nedaleč nazaj oznanil v Savoni, pokristjanjevanje oz. evangelizacija. To velja torej tudi za Karitas.

Energy English Workshop

Energetsko učenje angleščine:
Udeleženci delavnice se bodo naučili uporabljati jezik v pristnem angleškem okolju. Izpostavljenost takemu okolju je neprecenljive vrednosti v procesu učenja jezika. Udeleženci bodo s tem odpravili številne blokade, ne le v odnosu do angleščine, ampak bodo posledice vidne tudi na drugih področjih.

Premagati strah pred jezikom daje otroku vzorec, ki mu bo pomagal s preseganjem strahu tudi v drugih življenjskih situacijah. Če je prej v določenih primerih, situacijah ali stvareh videl samo negativno plat, bo s preseganjem svojih blokad lahko v vsaki podobni situaciji videl potencial in jih zato lažje presegal.

Piše: Dr. Vojka Bole-Hribovšek v novi reviji Karmaplus

Vsi si želimo biti ljubljeni in ljubiti. Ljubezen nas izpolnjuje in nam daje življenjsko radost. Pomaga nam v težkih časih, da ne obupamo. Blaži bolečine in zdravi naše rane. Kadar pa smo srečni, si želimo deliti svojo srečo s svojimi najdražjimi. Izražamo jo na tisoč načinov, tako kot obstaja na tisoče različnih rož, vse pa nas razveseljujejo s svojo lepoto in vonjem.

Izražanje ljubezni je odvisno od našega temperamenta, kulturnega okolja, narave odnosa in trenutnih življenjskih okoliščin, čeprav je ljubezen ena sama - naša bit, naš najboljši del, večna in vseobsegajoča.

Spis, ki je pred tabo, je namenjen tebi, o duša. Tebi, ki tavaš v tem svetu in iščeš svojo srčno izpolnitev. Tebi, ki tako pogosto prodajaš sebe, da bi prejela tisto, brez česar ni veselja, niti resničnega življenja ... Ali si že našla? Še ne?! In kaj predvidevaš, da moraš še storiti sedaj, da bi končno lahko prejela tako goreče iskano srčno izpolnitev v ljubezni?

Kakšni glasovi se vse dvigajo v tebi? Ali si to res ti? Živi tvoja predstava o ljubezni na pravem temelju? Ali res misliš, da se je za ljubezen potrebno truditi, da bi jo lahko prejela? Obstaja le en izvir življenja, en izvir modrosti in en izvir sreče. Čeprav on nima korenin v tem svetu, ga lahko najdeš le tukaj. Celo več. Ti, o duša, si poklicana k temu, da odkriješ ta zasuti izvir, ga očistiš ter iz njega ponovno piješ vodo življenja.

Nikoli nisem verjela, da je svet lahko tako nepopoln, da bo v moralnem pogledu slabše, kot je bilo. V svoji fikciji ali svoji viziji sem videla, da obstaja neka skupna pogojenost, ki nas bo privedla v boljše čase. S tem imam v mislih zakoličenje odnosov, ki temeljijo na demokraciji in državnem mehanizmu, katerega ureditev naj bi zagotavljala socialno in pravno državo. To se mi zdi najpomembnejše. Doživela pa sem disfunkcije države, ki izhajajo iz nekontrolirane avtonomije.

Kar se dogaja, mi jemlje dih.

Iz notranje stagnacije in zgodovinske stvarnosti kolektivistične utopije smo se znašli v starem – novem svetu, ki mu je čas podaril le oči za jasnejše videnje stvari. Kar ni zakrivil fašistični, nacistični in komunistični fanatizem, je zakrivil neoliberalizem z dinozavri, ki so zavladali moji deželi.

1.) Radi se primerjamo in tekmujemo z drugimi. Pri njih ponavadi vidijo le dobre, kvalitetne, pozitivne lastnosti; dobre navade, razvade - pri sebi samo slabe. Mnenja drugih, menijo, so vedno bolj pametna, besede bolj premišljeno izrečene, stavki bolj dodelani.

Vse kar drugi naredijo je hvale vredno in vrhunsko, kar naredijo sami je zanič. Zase pravijo, da so nihče, nič in ničvredni, a globoko v sebi le vedo, da temu ni tako. Živijo v deželi brezciljnosti, čeprav imajo natančno postavljene cilje. Zelo dobro se jih zavedajo le govorijo, da jih nimajo. Ne upajo si jih priznati naglas. Prepričani so, da do njihove realizacije itak nikoli ne bo prišlo.

Lani maja sem se pridružila skupini iz Velike Britanije, ki je že štirinajstič obiskala Bosno in Hercegovino. Skupina je del organizacije "Through heart to peace" - Preko srca do miru, ki je nastala med vojno z namenom povezati ženske tega sveta, da bi skupaj lahko ustavile grozno, uničujočo in neizmerno bolečo pošast: vojno.

Lani maja so že štirinajstič obiskale Bosno in Hercegovino ter v Kozaracu priredile štirinajsto konferenco organizacije, katere namen je povezati čim večje število ljudi, jim dati možnost pogovora in osvetljevanja problematik, ki jih pestijo, ter jim pomagati pri boju za preprečevanje etničnega čiščenja in kršenja človekovih pravic.

Te besede si mora človek ponoviti tristokrat na dan in spremembe se bodo začele dogajati. Tako nas Louise Hay prepričuje v knjigi Življenje je tvoje. Veliko razmišljam o teh besedah in verjetno nisem edina.

Kako naj se človek ceni?

Trenutno sem nezaposlena, diploma še ni končana, na nobeno poslano prošnjo za delo nisem dobila odgovora, sem v zvezi, ki se nagiba v propad. Kaj se bo spremenilo, če si bom te besede ponavljala tristokrat na dan. Kam naj se človek obrne, ko okoli sebe ne vidi več lepote in doživlja slabe stvari. Sprašujem se, če nas res lahko rešijo besede iz knjig. Kar naprej lahko beremo, ko nam ljudje pravijo, da jim je neka knjiga spremenila življenje.

PULZIRAJOČA MAGNETNA TERAPIJA

Napolnite se z zdravim počutjem

Magnetno polje so kot obliko zdravljenja uporabljali že v Antiki. Stari Grki in Rimljani so izrabljali v ta namen naravne magnete, s konstantnim magnetnim poljem. O učinkih  magnetoterapije sta v  svojih delih poročala že Hipokrat  in Paracelsus. Prvo renesanso je doživela magnetoterapija v šestdesetih letih tega stoletja.

Lastnost magnetnega polja, da lahko prodre v vsak medij, zelo razširi njegove indikacije. Uporabimo ga lahko v dermatologiji, travmatologiji, terapiji bolečine, fiziatriji, športni medicini, rehabilitaciji in ortopediji.

Majhen deček je bil na smrt žalosten, ko je našel svojo ljubljeno želvo ležečo na hrbtu, brez znakov življenja in negibno poleg ribnika.

Oče se je prizadeval, da bi ga potolažil. “Ne jokaj, sin. Priredili bomo lep pogreb za gospo želvo. Naredili ji bomo majhno krsto, vso obloženo s svilo in ji naročili nagrobnik z vklesanim njenim imenom. Potem bomo vsak dan položili cvetlice na grob in postavili majhno ograjo okrog.”

Deček si je obrisal solze in se navdušil nad tem načrtom. Ko je bilo vse gotovo, se je začel pogrebni sprevod – oče, mati, služkinja in otrok kot glavni žalujoči – in se slovesno pomikal proti ribniku, da bi pobrali truplo. Toda truplo je izginilo.

"Zame je bil vedno velik izziv soočiti se z vznemirjeno osebo, polno notranjih konfliktov, ki pričakuje pomoč. Postopno mi je postalo jasno, da takemu človeku ne morem pomagati s kakršnim koli intelektualnim postopkom. Največ, kar lahko s takim postopkom dosežem, je trenutna sprememba, ki hitro izgine in pusti človeka še bolj prepričanega o lastni neustreznosti.

Neuspeh teh postopkov me je prepričal, da lahko spremembe nastanejo samo v pristnem terapevtskem odnosu. To, da ga razumem, pomeni drugemu enako kot meni: laže se sprejme - in spremeni," pravi veliki ameriški psiholog Carl Ransom Rogers, ki je s svojimi pogledi v temeljih spremenil postopek psihoterapije. Letos mineva 21 let od njegove smrti.