Človek ima samo eno temeljno nalogo in to je razodeti Božjo bit, zato ga tudi ne more osrečiti nič drugega.

Čeprav to nalogo zapusti, ostaja to edini temelj zaradi česa je ustvarjen.

Dokler se ne vrne k tej nalogi, hrepeni vseeno k temu, skozi zunanje stvari in upe v to ali ono iluzijo kar pa ga nikoli ne izpolni.

Tako življenje je podobno drami, sreča in veselje v njem, pa je kot navdušenje nevednega otroka, ki je edino zaradi nevednosti, ob vsem tem, kaj padel svet nudi, nekaj časa lahko srečen.

Zdravje ustvarjamo vsak dan ves čas in to moramo početi zavestno. Ravno tako kot tudi razsvetljenje ni enkratni dogodek, dosegljiv le super-ljudem, se tudi zdravje ne zgodi zunaj skupnosti. Zahteva zavestno povezavo med umom, telesom in duhom, povezavo med posameznikom, drugimi ljudmi in vesoljstvom.

Zdravljenje je, tako kot duhovnost, stalni proces, kar nam razkrivajo mnoge zgodbe z Vzhoda.

V eni od zgodb, ki jo je povedal Jack Kornfield – psiholog in učitelj meditacije notranjega uvida – se zenovski menih vzpenja na goro, odločen, da bo našel razsvetljenje ali pa bo umrl. Na poti sreča starega modreca s težko culo. Menih ga povpraša, če se spozna na razsvetljenje. Starec, ki je v resnici Buda modrosti, spusti culo na tla. Menih v trenutku postane razsvetljen.

Na to ali nam te besede pomagajo, da odgovor, ali je vse dojeto in uporabljeno na pravi osnovi ali ni.

In te osnove, vsekakor noben sam ne more postaviti, enostavno na tej osnovi živi ali je ali ni.

Preden se vrnem v ne bit, ali sem izpolnil vse, za kaj sem bil postavljen v bivanje.

Znana je legenda o možu, ki se je izgubil v puščavi in je umiral od žeje. S težavo se je vlekel naprej, dokler ni prišel do zapuščene hiše. Pred podirajočo se, zapuščeno, od vremena močno načeto bajto, brez šip, je stal vodnjak z ročno črpalko (štirno).

Mož se je privlekel do njega in začel mrzlično črpati. A iz vodnjaka ni pritekla niti kapljica vode. Šele potem je zraven njega opazil zamašen vrč, na njem pa sporočilo:

Iz česar so zrak, zemlja, zelišča in kamni, vse to je del našega telesa. Znova se moramo učiti, biti to, kar smo, v sebi čutiti in odkrivati raznolikosti tega bogastva. Wakan Tanka, Velika skrivnost, uči rastline in živali, kaj naj počno.

Podobnost v naravi je raznolika. Kako različne so že ptice. Nekatere gradijo gnezda, druge pa ne. Mnoge živali živijo po luknjah v zemlji, druge v votlinah, spet druge v grmovju. Druge spet nimajo prebivališča. Celo živali iste vrste - dva jelena, dve sovi - se obnašajo različno. Veliko rastlin sem pozorno opazoval. Listi rastline, ki rastejo na istem steblu , niso povsem enaki drug drugemu.

Vse je spremenljivo in mine, vendar stalni pokazatelj,
ki je na poti življenja s tabo venomer,
ko greš naprej je ta, ali si naredil prav ali ne.

Če si naredil prav. se tudi preteklost pravilno neškodljivo briše.

Ali se res celostno zavedaš,
da si s svojimi dejanji in deli ustvarjaš svet prihodnosti.

Dokler bo laž v nas, bo zmeraj prihajala k nam na naša vrata srca in s tako ali drugačno pomembnostjo, zakrila vstop Božjemu, da bi se obdržala zakrivala vrednote, ki omogočajo pravo življenje, z obujanjem občutkov večvrednosti ali manjvrednosti in mešetarila, polna zmot o pravem življenju in osvoboditvi.

Zmeraj v drugačni preobleki.

Višje kot bomo dvignili srce, ne da bi odstranili očistili iz njega to, pametnejša in bolj zapeljiva bo postajala.

Poslušaj, dragi/a ljubljeni/a!
Jaz sem resničnost sveta, središče oboda,
jaz sem del in celota.
Jaz sem volja, vzpostavljena med nebom in zemljo,
v tebi sem ustvaril zaznavanje samo zato,
da bi bil predmet mojega zaznavanja.
Če me torej zaznavaš, zaznavaš tudi samega sebe.
Vendar me ne moreš zaznati prek sebe.
Skozi Moje oči me vidiš in vidiš sebe,
Skozi svoje oči me ne moreš videti.
Dragi/a ljubljeni/a! Tolikokrat sem te klical,
a me nisi slišal/a.