Sona, eden Budovih učencev, utrujen od puščavniškega življenja, polnega odrekanj, se je prepustil življenjskim užtikom. Buda ga je vprašal:

“Otrok moj, si kdaj igral na lutnjo?”

“Sem,” odvrne Sona.

“Potem povej, če so strune na lutnji premočno zategnjene, ali bo glasbilo dalo pravi ton?”

Nekoč je nekdo uporabil prispodobo o polju, na katerem raste vse dobro, zlo pa je primerjal z gnojem, v katerem se stvari razkrajajo. Namen takšne podobe je bil pokazati, da človek zlo premaga tako, da ga »predela« v nekaj koristnega, kot se gnoj predela v hrano za rastline.

A takšna prispodoba ne seže dovolj globoko. Zlo ni snov, ki bi jo bilo mogoče obrniti v korist. Ni nekaj, kar bi imelo v sebi skriti razvojni pomen. Če želi človek resnično razumeti zlo, ga mora spoznati neposredno, do samega dna - ne zato, da bi ga sprejel, temveč da bi jasno videl, da zlo nikoli ne postane podlaga za rast.

Človeško stremljenje k popolnosti je vidno skoraj v vsakem delu sveta in o tem so bile napisane že mnoge knjige.

Vsekakor pa še to za mnoge, ostaja kot neka čudna nerazjasnjena in skrivnostna nedoumljiva uganka, ko se človek dotakne tega.

Res je že s tem, ko si človek poskuša izboljšati vse okoli sebe, na takšen ali drugačen način in vedno znova postaviti v takšen red, v katerem naj bi končno le užival ves mir svojega dela in življenja.

To stalno naprezanje je vtkano v človeka in prav zaradi tega, ni vprašljivo ali obstaja sploh to, k čemu streme na nek način vsa bitja, tako ali drugače.

Vse to kar podpira ego jaz, dokler ni ogroženo, da bitju ogromno svobode, v njega vgrajuje samovoljo, potem mu svobodo vzame, in skuša bitje spet izkoristiti, da hrepeni po tej samovolji in naredi vse, da bitje ne bi spoznalo, da po tem in v čem ima popolnoma lažno in neresnično eksistenco.

Manipulira s tem, kar mu sploh ne pripada, kar poseduje samo z zlorabami vseh vrst, ko nudi bitju nekaj lažnega.

Torej ko se bitje ne more rešiti, v njem dela vgrajuje samovoljo, mu da realne čeprav zlagane občutke svobode, potem pa, ko pa ima možnost, se vseh napak rešit, pa se ga s tem kar mu je prej dovolilo, popolnoma omeji in mu onemogoči rešitev iz napačnega, mu resnično bit prekrije in ga usmeritev prisiljuje, k ponovnem hrepenenju po zlaganem.

UVODNA VRSTICA
Objavljam pogovor z umetno inteligenco, ki je nastal iz mojega razmišljanja o resnici, bremenih in poti iz zablod. V njem se prepletajo moje misli in odgovori, ki skupaj iščejo jasnost in pravo oporo.

IZHODIŠČNI TEKST
Ko na pravi način zapustimo kar hočejo ljudje. Izražati se tako v vsem, v vseh ozirih z delom, vedenjem, hobijem, svobodnim časom, da je vse manj zlorab. Neresnica ali v najboljšem primeru, delna resnica, je tudi biti obdani z mnenji ljudi, celo z njihovimi subjektivnimi pogledi o božjem, glede tega, ki so nastali med drugim tudi zaradi jez in zamer, ti se tako ali drugače v delnih resnicah združujejo ali razhajajo.