Kakšno je vaše fundamentalno stanje, k temu se boste zmeraj vračali, kajti to v resnici tudi ste.

Če je vaše fundamentalno stanje popolnoma zavestna ljubezen, boste to živeli, če ne, se boste samo občasno v njo vračali, dokler bo v vas še prisotna, in jo doživljali, kot neko bolj ali manj dolgo začasno čustvo, ki zgine.

Takrat je vaše fundamentalno stanje podložno občutenjem sveta jeze, in tega čustev, h katerega bolečini se vedno znova vračate.

Med nami je vse bolj mraz, mraz, mraz
zaradi vseh naših: jaz, jaz, le jaz.

Trta podarja grozdje in ne vina,
ki ga dela le človek.
Z njim še drugim pripravlja omamo,
pozabo, spozabo, opitost in spore,
razdore, trpljenje, bolezen, nesrečo.

Kje pa so pesmi o grozdju, jabolkih, slivah,
češnjah, hruškah, marelicah, breskvah;
doma pridelanih, čislanih,
hvaležno použitih ali podarjenih?

*
Neko osebo resnično spoznamo
po načinu, kako se vede do nas,
ko nas ne potrebuje.
*

Državi z dvajsetino svetovnega prebivalstva
najbrž ne ustreza več poimenovanje
"svobodni svet", če ima toliko zapornikov,
kot jih pošlje v ječo povprečno četrtina
prebivalstva na Zemlji.

Rešitev ni v ustrahovanju in kaznovanju,
temveč v pravičnosti, dobrih zgledih
in spodbudni pomoči.

V istem trenutku ko imamo čudovito doživetje, nekdo trpi neznosne bolečine, ko se nekdo veseli je nekdo do temelja potrt, ko imamo lep sončen miren dan, je na drugem delu zemlje potres, mlad par se veseli, na drugi strani se dvoje uničujoče razhaja, nekdo poka od zdravja, na drugi strani nekdo od bolezni dobesedno pred očmi svojcev živ razpada.

Vendar mi vsega tega ne vidimo, imamo svoj košček nebes, v katerih živimo nekako izven vsega tega. Lažnivi svetlobni angel, ki ga ni ustvaril Bog, ampak na nek način mi sami, nam v njih prigovarja;

Za pozitivno mišljenje in delovanje
se je treba čemu odreči.
Če pa je človek že globoko v negativnem,
se bo treba odreči marsičemu.
Iz propadanja in prepada
se je zelo težko povzpeti.
Vse smeti od nevredne poti navzdol
je treba odstraniti na poti navzgor
in se z vsemi prizadetimi poravnati.

S prodajo, nakupom in vsiljevanjem orožja
mogočniki pripravljajo ubijanje,
invalidnost, pustošenje ter uničevanje
in so plačanci zla, čeprav morda
poljubljajo razpelo ali se postavljajo
z obiskom pri verskem poglavarju.

Veliko odvečnega znanja in imetja, pomeni veliko trpljenja.

Zakaj je človek, ki ima malo, bolj zadovoljen?

Zato, ker je obdan le s tem, kar resnično tudi rabi,
zato to iz vsega srca spoštuje in z ljubeznijo uporablja.

Tisti, ki ima preveč, pa je obdan s tem kar v resnici ne potrebuje,
in je hote ali nehote, na tak ali drugačen način suženj vsega tega.

V Trstu niso ribe odrekle niti ene cisterne
morske vode ribjim sestram,
ujetnicam v nemškem akvariju.

Tako se odloča le človek, ki si prilašča ribe,
morsko vodo, ozemlje in tudi rečno vodo.

Naj Zemlja kar sama poskrbi za pravičnost?
Bo morala odplaviti sebičnost
s preobiljem morske vode?

Spomin na Nelsona Mandelo bi državniki
bolj prav počastili, če bi namesto za stroške
potovanj na sedež OZN-a namenili pomoči
strahotno izstradanim jemenskim otrokom.

Raje streznitev in pomiritev med vsemi -
namesto praznih besed mnogih med njimi,
ki Nelsonu Mandeli še do gležnjev ne sežejo.

Naj sledijo napovedi ugodnega
in ob sončnem vremenu spodbudnega dne
še spodbude sebi in drugim
za notranje sončen vsak dan.
Potem tudi vreme in drugi ne bodo izgovor
za pomanjkanje razumevanja in ljubezni
do vseh.

Alkimist, je poučeval učenca o čiščenju kovin.
Zelo sta se trudila in delo je šlo počasi.
Potem, je vzel alkimist zelo čisto posodo,
na kateri je pisalo: "To ima samo ta kdor ljubi".
Iz nje je kanil na prej pripravljeno zmes,
in nemudoma so kovine začele postajati čiste plemenite.

Učenec je osupnil in vprašal; kaj je bilo to?
Alkimist je dejal; kanček brezpogojno resnično čiste ljubezni.

Ali boš iskalec napak v ljudeh, ali iskalec ljubezni.
To kar iščeš, to tudi najdeš.
Če se hočeš zares rešiti napak, odpravi svoje.