Ali je lahko nekdo srečen, ne da bi bil srečen? Kakšna je to sila, ki daje nekomu, njej ali njemu, svobodo, da se dvigne nad zunanjo ali notranjo nesrečo? Kdor se reši vplivov svojih čutov, doživi stanje neskončnega povzdigovanja.

Naučiti pa se mora, da se odreče svojemu »razmišljanju z glavo« in ga mora nadomestiti z«razmišljanjem srca«. Ko enkrat prodre Luč v našo srce, bodo vse težave končno razrešene. To pa vsekakor ni nova pot do uspeha ob pametnem filozofu, intelektualcu, motivacijskemu »pridigarju« itd., ali neko novo učenje.

Bilo je obdobje v mojem življenju, ko sem preživljala strašne dileme, dvome, strah in osamljenost. Počutila sem se kot da sem sama na svetu. Deloma je bilo to res, kajti odšla sem delati v tujino, daleč od doma in družine. Moram priznati, da takšne osamljenosti prej nisem poznala.

Nekega jutra sem odšla na sprehod, da preženem otožne misli. Hodila sem po ogromnih avenijah in opazila skromno stojnico z knjigami, ob njih je na stolčku sedel starejši sivolasi mož. Pritegnil me je in nevede sem korak usmerila proti njemu.

Občasna tesnoba je normalen del življenja, čeprav gre za nelagoden in težek občutek. Odziv strahu, ki je njen sestavni del, je evolucijsko pogojen kot obramba pred grozečo nevarnostjo. Kdaj pa tesnoba preraste te okvire in postane motnja in katere oblike pomoči so nam na voljo?

»Od nekdaj me skoraj neprestano spremlja nekakšna tesnoba, strah pred vsem, tudi pred popolnoma minimalnimi rečmi. Še posebej pa pred ljudmi. (…) Strah me popolnoma onemogoča, komaj navezujem odnose z ljudmi, na fakulteto me je včasih skoraj groza iti, komaj se zberem, da opravim najbolj preproste izpite …

Se sprašujete, zakaj se z nekaterimi ljudmi takoj ujamete, z nekaterimi pa vam kljub trudu ne uspe najti skupne točke? Kolikokrat se vam je zgodilo, da se vam je nekdo priljubil že ob prvem stisku roke, z nekom pa ste se še kako trudili zaplesti v pogovor, a je bila razdalja med vama vedno večja?

Strokovnjaki za medsebojne odnose pravijo, da se pojasnilo, zakaj je tako, skriva v petih dejavnikih, ki so ključni za pravo prijateljstvo ali dolgotrajno razmerje.

Ranljivost
Ko se boste nekomu odprli in zaupali, ta pa vam bo iskreno prisluhnil, ste za vajin odnos naredili veliko. Pokažite, da ste tudi vi človek in ne brezčuten robot. Ranljivost pomaga pri navezovanju globokih odnosov.

(Objavljeno na: https://matejakoser.blogspot.com/2026/07/scepec-ljubezni.html)

Vse tako lepo cveti. Prav sveže je. Vse je na novo. Izjemno. Dišeče. Osvežujoče. Vse v meni je se želi razcveteti. Pripravljena sem. Moji popki so polni in kar pokajo od radosti, da se razprejo. Naj se moji cvetovi odprejo na široko. Naj se odprejo soncu. Naj vsrkajo toplino ljubezni.

Tako lepo je, ko je že dovolj toplo, da lahko meditiram zunaj. Najlepše mi je v naravi, da res lahko uspevam in se razprem. To je fantastično. Blaženo se počutim. Polna sem novih idej in kaj vse bi lahko.

Besede, ki jih izgovarjamo, imajo močan vpliv na naše življenje in večkrat, ko jih ponoviš, bolj se vsedajo v razum. Starši velikokrat rečemo za otroke...MI ni naredil tega, se MI ne uči... MI je prinesel slabo oceno. Nič ni NAM naredil, ampak SEBI. Poslušajmo se, kolikokrat neko vedenje otrok v besedah obrnemo, kot da smo to mi, da nekaj dela za nas.

Nismo MI, OTROK je in sam bo nosil posledice in sam se bo odločal. Saj če vse naredi MENI, potem ni nič naredil zase. Ko se pogovarjamo, je modro, da smo pozorni na besede, natančno izgovorjavo. DOBILA je ali PISALA je....ona, on, otrok... včasih se med govorom tega ne zavedamo, slišimo pa druge..ampak ne dajemo pomena tem močnim prevzemom odgovornosti.

Religijsko indoktriniranje otrok: zadnja vrzel v zvezi s prostovoljno privolitvijo v zakonodaji o zaščiti otrok

Religijsko indoktriniranje otrok je sistematično vsiljevanje teoloških prepričanj, religijske identitete in vedenjskega izkrivljanja otrok, in to še preden ti razvijejo kognitivne (miselne) sposobnosti za informirano, prostovoljno in samostojno privolitev. Poteka prek neprijetnih in za otroke strašljivih ritualov, ponavljanja, pogojevanja s strahom in vpisa v institucije, ki se v mnogih tradicijah se začne že ob rojstvu.

Krst dojenčkov je ritualno podeljevanje verske pripadnosti otroku, običajno v nekaj dneh ali mesecih po rojstvu, preden otrok sploh obvlada jezik, ima spomin ali sposobnost razumeti, kaj se mu podeljuje, kaj šele, da bi se s tem strinjal.

Tek je moj najljubši šport. Zato sem tudi letos, kot običajno, marca otvorila svojo tekaško sezono. Vendar za razliko od preteklih let, letos do prejšnjega tedna nisem mogla preteči več kot šest kilometrov.

Ne glede na to, kako sem se trudila, si želela, enostavno ni šlo, moje noge so bile težke. Na začetku sezone so mi malce ponagajale še bolečine v kolenih, ampak tudi, ko sem te stabilizirala, je proga ostajala na isti dolžini. Pa čeprav sem bila pri teku disciplinirana vsaj toliko kot lani, ko sem dosegala precej boljše rezultate.

Disciplinirati otroka je eden od naj težjih delov starševstva. To je proces, ki zahteva predanost in vztrajnost. Eden od ciljev discipliniranja otrok je naučiti jih samodiscipline. Učimo jih, kako razlikovati, kaj je prav in kaj ne tako, da se bodo nekoč lahko sami odločali brez našega posredovanja.

Ko učite otroka discipline morate paziti, da to delate z ljubeznijo. Kaj to pomeni? Za začetek ne disciplinirajte, ko ste jezni. Ko ste pred izbruhom jeze, globoko vdihnite vzemite si trenutek, da se pomirite in šele potem pristopite k otroku. Z drugimi besedami, mislite preden ukrepate. V učenje discipline ne smejo nikoli bit vključeni osebni napadi. Nikoli ne zmerjajte oroka z grdimi imeni.

Včasih je kdo rekel: »ta je pa še kot nepopisan list!« A ko gledam življenje z današnjim vedenjem, si kdaj, malo za šalo in malo zares, povem, da je vsak kot knjiga. Pa se takoj vprašam: »ali je že prebral svojo knjigo?, ali že ve kaj vse je zapisano v njej?« Kdo ve? 

Rada opazujem ljudi, ki gredo mimo, jim berem z obraza, kretenj, iz drže telesa ali hoje… Poigravam se z mislimi in ugibam kaj vse nosijo s seboj. Seveda se zavedam, da sem tudi sama dana na ogled in da drugi ugotavljajo in ugibajo, kaj zapisanega nosim v sebi, kakšna zgodovina me krasi ali ovira v tukaj in zdaj.

Vsak kdaj zamudi, pri nekaterih pa je zamujajnje sestavni del vsakdana. Preberite nekaj znanstvenih razlag, zakaj nekateri ljudje ves čas zamujajo.

Eden od najpogostejših razlogov za kronično zamujanje je po mnenju psihologa s kanadske Univerze Wilfrid Laurier Rogerja Buehlerja slabo načrtovanje časa. Kot izpostavlja Wall Street Journal veliko zamudnikov namreč napačno oceni, koliko časa jim vzamejo razna opravila, pot in podobno. Po njegovem mnenju ljudje v povprečju podcenjujemo čas potreben za določeno aktivnost za 40 odstotkov.

"Starši lahko največ dosežejo do otrokovega dopolnjenega 12 leta, po tem pa veliko vlogo odigrajo vrstniki," pravi športni psiholog.

Znan športni psiholog Matej Tušak, je profesor na Fakulteti za šport, kjer predava občo psihologijo in psihologijo športa. Kot gostujoč strokovnjak predava tudi na mnogih drugih slovenskih in tujih univerzah, tokrat pa je z nami spregovoril o gibanju kot osnovi za zdravo življenje, o primerni vadbi za otroke, kako motivirati otroke k športu in o pomembni vlogi staršev ...

Čeprav je še vedno tisti, ki je nekdaj bil, onemogel in obubožan starec postaja izgnanec v svojem času. Se sploh lahko prilagodi in za kakšno ceno? Osvobojen je dela, ni več usmerjen v prihodnost. Zakaj torej ne uživa v počitku?

Precej bolj kot mladost naj bi bila torej starost čas za »carpe diem« (izkoristi dan), za trenutek, ko žanjemo, kar smo posejali. A, žal, ni tako preprosto. Današnja družba ponuja starim prosti čas, vendar jim jemlje gmotna sredstva, da bi lahko v njem uživali.

Piše: Gaja

NAJPOMEMBNEJŠI, NAJTRAJNEJŠI IN NAJBOLJ ZAUPEN ODNOS V OTROKOVEM ŽIVLJENJU JE ODNOS S STARŠI. STARŠI SO TISTI, KI LAHKO OTROKU POMAGAJO PRI VREDNOTENJU ŽIVLJENJSKIH DOŽIVLJAJEV IN GA VODIJO MIMO NEVARNIH ČERI ŽIVLJENJSKIH IZZIVOV TER GA POMAGAJO OBLIKOVATI V ČUSTVENO ZDRAVEGA ČLOVEKA. (SHAPIRO)

Mladostniki so ljudje, ki se postopoma poslavljajo od otroškega sveta in počasi vstopajo v dobo odraslosti. Na tej poti se srečujejo s težavami, ki jih morda sami ne bodo znali rešiti. Če tudi vam vaši mladostniki dajejo vtis, da so samozadostni in samozavestni, so v sebi še veliki otroci. Zato je pomembno, da jim nudite topel in varen dom, v katerem se bodo dobro počutili.

Morda smo se preveč osredotočili na enakopravnost žensk, da smo pozabili to lekcijo podati otrokom. Medtem ko se je stanje za ženske precej izboljšalo (čeprav smo po statistikah še daleč do prave enakopravnosti pri delu žensk), ta odnos ni bil prenesen v vzgojo otrok.

Narava proti vzgoji
V mnogih pogledih, otroke še vedno vzgajamo z idejami, kako naj bi se vedel deček in kako deklica. Vse do izbranih barv, igrač in interakcijo med otroci. Ali je deklicam naravno všeč roza barva ali jo imajo rade zato, ker jih oblačijo v otroštvu samo v to barvo? Bi bili fantje zadovoljni tudi z Barbiko, namesto majhnih vojakov?

Ples telesa je izraz notranjega čutenja
Ples je poseben način gibanja telesa, ki nas pripelje v stik z energijskim svetom. Drugače povedano, gibanje telesa postane ples takrat, ko se uglasimo z določeno energijo. Ta energija je lahko povezana z vitalno, čustveno-miselno ali duhovno ravnijo.

S plesom damo tej energiji fizičen izraz. S plesom se v auri sproščajo določene napetosti in skozi takšno energijsko očiščenje lahko pridemo v stik z globljimi občutki v sebi in tudi njim damo v obliki giba simbolen, fizičen izraz. Pomembna elementa plesa sta ritem in dinamika zvokov.

Uglaševanje z ritmom
Ritem je fizični izraz vitalne ravni. Vse življenjske funkcije našega telesa so ritmične, npr. utrip srca, dihanje, možgansko valovanje, hormonski bio-feedback. Tudi vsaka celica telesa ima svoj ritem, prav tako vsak atomski in subatomski delec. Skozi ples se učimo prisluhniti ritmu, najprej ritem glasbe, nato telesa, čustev, misli in svojega duha.

Ste se kdaj zamislili, kako preživite prvo uro vašega dne? Vsekakor velja, da se po jutri dan pozna. Morda niste vedeli, a najbolj uspešni ljudje si zjutraj vzamejo eno uro časa samo zase, da bi kar najbolje živeli vsak dan. Prav tako jutranja ura pomaga pri doseganju življenjskih ciljev.

Mnogi začnejo svoj dan z slabimi novicami na TV, brskanjem na internetu ali svojem telefonu. Vse to vnaša negativne misli, kar pa gotovo ni dober začetek.

Zato se zjutraj raje posvetite svojim meditacijam, jogi, telovadbi,  otrokom preden gredo v šolo ali pa preprosto pojdite na sprehod. Vsakemu bo ustrezalo kaj drugega zato si ustvarite svojo "uro moči", ukrojeno po svojih željah, ki vas bo sprostila in pripravila na morda že tako stresen preostali del dneva.

Kaj pomeni izraz 'kritično razmišljanje'? Če bi poskušali pomen teh dveh besed strokovno opredeliti, bi lahko rekli, da je to discipliniran intelektualni proces, ki zelo spretno konceptualizira, analizira, ocenjuje, zbira informacije na podlagi opazovanj in izkušenj, ki nas vodijo do določenih prepričanj oz. spoznanj. V bistvu pa pri moji tokratni predstavitvi ne gre za nič drugega kot za 'razmišljanje s svojo glavo'.

Vse prevečkrat namreč sprejemamo informacije, novice, poročila, dogodke, naj se nanašajo na preteklost ali sedanjost, zelo avtomatizirano. Hitro verjamemo vsemu kar slišimo, preberemo ali gledamo preko javnih občil in se bolj malo sprašujemo o verodostojnosti in resničnosti predstavljenih vsebin.

KO ODVEŽEŠ ČOLN IN SE ZAPELJEŠ PO REKI …
Vezi so neprecenljiva podpora pri rasti, pridobivanju izkušenj, medsebojnem bogatenju, postanejo pa lahko tudi okovi, ki nam zagrenijo ali povsem uničijo življenje. Od česa je to odvisno? Kako nastajajo vezi in kako delati z njimi? Kdaj postanejo vezi le še vrvi? Kako se jih takrat osvoboditi?

VEZI ŽIVLJENJA
Šala pravi, da se je nek možak zelo trudil in veslal, si nabavil motor za čoln, razpel jadra, a kam daleč ni prišel. Zakaj? Ker je bil čoln privezan na obalni stebrič. Da bi ga odvezal? O, to pa ne. Saj to je njegova vez z varnostjo brega.

Ko pridejo dnevi, ko razpoloženje ni ravno na vrhuncu, je dobro upoštevati nekaj čisto vsakdanjih nasvetov.

Vsakomur se zgodi, da pridejo dnevi, ko mu preprosto ne gre vse po maslu in se počuti slabo. Že zjutraj vstane slabe volje, nato sliši kakšno slabo vest, šef mu ne da miru in počutje je čisto na dnu. Vse to je popolnoma naravno. Dobra novica pri vsem pa je, da se počutje lahko spremeni s pomočjo le nekaj zavednih in preprostih tehnik. Tukaj je sedem nasvetov, ki vam bodo dvignili razpoloženje, počutili pa se boste srečnejše:

“Pogosto dobim vprašanje ali je možno prijateljstvo med moškim in žensko.
Kaj menite vi sami? Je možno ali ni? Ko sem malce povpraševala o tej dilemi prijatelje in prijateljice pa tudi stranke, se je pokazala izrazita polariteta.

Običajno so moški menili, da prijateljstvo do ženske skorajda ni možno, razen če sta odraščala od majhnih nog in se imata rada kot brat in sestra, sicer pa so mi moški povedali, da bi si slej kot prej poželeli svojo do takrat prijateljico tudi kot moški.

Primerjava čuječnosti in Čistega Zavedanja: Dve poti, ena ključna razlika

Primerjava čuječnosti in Čistega Zavedanja predstavlja eno najpomembnejših razlik v sodobnih raziskavah zavesti, hkrati pa tudi eno najmanj razumljenih. Milijoni ljudi vsak dan prakticirajo čuječnost, vendar mnogi poročajo o omejitvi: o točki, kjer praksa pomiri samo površino osebne napetosti, vendar pusti globljo strukturo identitete nedotaknjeno.

Senad Dizdarević je ustvaril metodo AIPA (Awakening Into Pure Awareness - Prebujenje v Čisto Zavedanje), da bi predstavil stanja, ki obstajajo onkraj te omejitve in pokazal pot do resnične osebnostne preobrazbe.

Živimo v kontaminiranem svetu in na to smo se navadili. Zlasti v velikih mestih se onesnaženost okolja iz dneva v dan povečuje, ker pa je ne moremo odpraviti, saj to za nas pomeni določene obveznosti, smo se na to preprosto navadili. Naši organizmi so razvili protitelesa in skoraj naravno se prilagajamo protinaravnemu.

Toda proces je še večplastnejši. Kontaminacija namreč ni omejena na fizično okolje, temveč vključuje tudi psihološke in mentalne ravni, s čimer do neslutenih razsežnosti vpliva na človekovo doživljanje sveta.