(Objavljeno na https://matejakoser.blogspot.com/2026/10/notranja-divja-nora-pristna-narava.html)

Ne bi še rada nehala pisati o svojem pasjem notranjem dobermanu, ki želi raztrgati vse na koščke, kar je malo podobno ljubezni, upanju, zaupanju in vsemu dobremu. Žene ga strah, sovraštvo, zagrenjenost. Vse, kar nima več kaj početi v mojem življenju.

Seveda lahko laja. Naj laja. Ni pa mi treba tega poslušati. Če poslušam glas srca, ne glede kako je tih proti pasjemu laježu, zmagujem.

Strah in ljubezen ne moreta soobstajati. Koga bom poslušala? Popadljivega dobermana ali milino ljubezni? Si želim ustvarjati iz strahu, da še bom ustvarjala še več strahu?

Piše: Erika Žlogar

Notranja moč je tisto, kar me žene naprej, mi v zadnjem času odzvanja v mislih. Šele pred kratkim sem se začela dobro zavedati kaj to pomeni. Iskati moč v sebi in ne zunaj sebe v različnih ljudeh ali predmetih. Dojela sem, da sem jaz tista, ki stvarem okoli sebe pripisujem jakost moči in se potem, nehote, začnem po tej oceni orientirat. Lahko, da bom nastopila bolj samozavestno in suvereno, ali pa bom pripisala drugemu več moči in se bom že od začetka obnašala bolj nesigurno in vodljivo.

Ko prestavim center svojega delovanja v sebe, se prestavi tudi odgovornost mojega delovanja samo name. Moja notranja moč, za katero sem prej dovolila, da z njo razpolagajo drugi, je postala samo moja odgovornost. To pomeni, da sedaj ne morem več prelagati odgovornosti za lastno počutje, probleme in tudi dobre občutke na druge.

(Objavljeno na https://matejakoser.blogspot.com/2026/10/pristno-pristna.html)

Kaj tebi pomeni živeti po svoje? Kaj bi ti pomenilo veliko, da si dodaš v življenje?

Sama imam enostaven recept.

Mir.

Ljubezen.

Ustvarjanje.

(Objalvjeno na https://matejakoser.blogspot.com/2026/10/ljubece-ali-ljubece.html)

Zanima me, ali me resnično toliko zaznamujejo vzorci iz otroštva, ali jih vedno znova sama izbiram, ker so mi poznani? Domači. Ne pa tudi prijetni. Ne vedno.

Kaj če bi se danes rodila in bi imela čisto novo zgodbo? Kaj, če ne bi več verjela stari? Kaj če ne bi več dovolila, da me stara določa?

Moji starši so izbirali, kot so. Kaj jim pa morem?! Nič. Moji sorodniki - isto - izbirajo, kot jim je. Ali prednice in predniki. Vse to so družinske korenine. Vse to je dediščina. Lahko je razlog, da izbiram zdaj bolj ljubeče ali izgovor, zakaj ne morem izbirati bolj ljubeče?! Kaj bo danes? Želim ljubeče izbire ali ne?

»Najboljši dar je dar resnice, najboljši okus je okus resnice, največji užitek je resnica ...« Dhammapada

Hrepenenje po resnici
Resnica je zelo želena in iskana, visoko na lestvici človekovih vrednot.  Pomislite samo, kaj imate vi sami rajši: da se ljudje pred vami pretvarjajo in vam skrivajo svoje namene - ali da so z vami iskreni in pristni? Le kako se počuti človek, ki po dvajsetih letih ugotovi, da je njegov prijateljski ali partnerski odnos utemeljen na sprenevedanju? In zakaj se, če se, sprašujete o ozadju dnevnih političnih dogodkov ali pa prašičje gripe in proizvodnje gensko spremenjenih rastlin?

Najmočnejše in najbolj praktično orodje, ki ga imamo že v nas, je intuicija oz. sposobnost sprejemanja intuitivnega vodstva.

Intuicija je kot izgubljena rdeča nit življenja in najboljše pri njej je, da se lahko vrne kadarkoli in postane spet polno aktivna pri katerikoli starosti, saj je Darilo naše Duš

Ko se dela z intuicijo, je pomembno, da smo optimistični, saj v nasprotnem primeru blokiramo dotok informacij in energije.

Kaj se zgodi po smrti? Religije obljubljajo nebesa, pekel, reinkarnacijo, sodni dan in odrešitev. Znanost preučuje biološki proces umiranja ter odnos med zavestjo in možgani in trdi, da po smrti ni ničesar.

V mojem delu se tega vprašanja lotevam z druge strani: iz kozmične perspektive, ki izpodbija tradicionalne verske razlage in si predstavlja prihodnost, v kateri smrt ni končna destinacija, temveč prehod v novo bivanje.

Od leta 2019 sem objavil na stotine člankov in številne knjige, v katerih raziskujem ateizem, zavest, osebni razvoj, izvenzemeljsko življenje in prihodnost Zemljanov. Ta članek predstavlja strnjeno različico te perspektive.

Nezvesta
Za veliko večino parov je nezvestoba nekaj, kar pomeni ultimativno izdajo partnerskega zaupanja in odnosa. Je rez oziroma razsek srca tistega, ki je prevaran. Pogosto se zgodi, da tudi tisti, ki je bil nezvest, občuti močno krivdo, ker je to storil in močno čustveno prizadel svoje partnerja, ki ga ima rad, kot mi vedno povedo pari v Svetovalnici, ki poiščejo pomoč, ko se je zgodila nezvestoba.

Pogosto pridejo pari, kjer je bila nezvesta ona, gospa. Mož je na robu živčnega zloma, že tretjič v zadnjem desetletju jo je zalotil, da si je dopisovala z različnimi moškimi in sporočila so nakazovala, da je bila z nekaterimi tudi intimna. Vedno znova je obljubljala, da ne bo več odgovarjala na različna povabila, a to svojo besedo požre. Ko jo povprašam, zakaj to dela, ni znala odgovoriti. Pove, da jo to dopisovanje kar potegne noter in ne zna prenehati ali odsloviti, tudi zablokirati dotične moške.

Seveda bom pazila na tvoje otroke. Da, vzel bom to enciklopedijo, gotovo lahko najdemo prostor za novo zbirko . Nocoj bom z veseljem skuhala za sedem ljudi. Ja, vseeno mi je. Prav, opravil bom to delo namesto tebe.

Se lahko spomnite, kdaj ste nazadnje privolili, da nekaj storite, čeprav tega niste hoteli? Kolikokrat ste si že naložili preveliko breme, tako v zasebnem kot v poklicnem življenju, ker preprosto niste znali reči 'ne'?

Kolikokrat ste se za uslugo nekomu odločili zaradi občutka krivde ali dolžnosti? Koliko časa ste porabili za opravke, za katere vam v resnici ne bi bilo treba prevzeti odgovornosti?

Piše: Bern Jurečič

Včasih med prebiranjem priljubljenega 'rumenega' tiska naletimo na zgodbo o (navadno mladem) človeku, ki "ima vse", a polni rubrike senzacionalističnega tiska s svojim obnašanjem, izpadi, izleti v seks, droge ali kriminal in podobno.

Ker sami živimo manj izpostavljeno življenje, polno stroškov in skrbi, se večinoma vprašamo najbolj logično vprašanje - "Pa kaj mu je tega treba, saj vendar vse ima?!" Kot da je življenje ena sama logična pot - pot napredka, pot navzgor, iz bede, odrekanja in stiskanja pasu proti nekam gor, karkoli to že je. K slavi, izobilju, bogastvu. Več ali manj holivudski scenarij, tokrat za domačo rabo.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Pripravljeni bodite tudi na to, da bo zmenek, v primeru, da vam oseba ne bo všeč, dolgočasen ali celo mučen. Zato so najboljši kratki zmenki, ne daljši od ene ure. Kosilo, sladoled, kava itn. so najboljše možnosti.

Ali se kdaj vprašamo, kakšno vlogo igrajo v naših življenjih naša prepričanja? Od kod so prišla? Se vprašamo ali so res naša, kako jih bolj ozavestiti in s tem, spremeniti.

Morda bi morali za začetek vedeti, da vse, kar se odvija pred našimi očmi, odvija na podlagi naših prepričanj. Bodisi da so ta zavestna ali pa podzavestna. Poglabljati se v vsako prepričanje bi bilo v praksi zelo težko izvedljivo oz. nemogoče, zato bi mogoče lahko razmišljali o drugačnem pristopu.

Problem zaskrbljenosti zadeva vsakega človeka. Zaskrbljenost je oblika strahu, ki nastane zaradi ponavljajočih se krožnih misli o morebitnih prihodnjih dogodkih. To stanje nastane takrat, kadar izgubimo nadzor nad razumom, njegove posledice pa so utrujenost, nezbranost in nezmožnost biti v sedanjem trenutku.

Nihče si ne želi biti zaskrbljen, a naj se sliši še tako nenavadno - včasih mislimo, da če nismo zaskrbljeni, to pomeni, da nam je vseeno ali da smo prezrli prihodnje možnosti neuspeha.

(Objavljeno na: https://matejakoser.blogspot.com/2026/09/zdruzimo-moci-luci.html)

Počitek. Nabiranje energije. Zalet.

Vse to je tako moreče! Rada bi trgala in kar obletela vse, kar moram! No, kar si mislim, da moram. V resnici pa ne rabim nič. Samo sem. To je dovolj. Očitno, da rabim počitek in to si bom tudi vzela.

Ne bom se priganja od jutra do noči. Danes se bom zabavala! Naj moje življenje postaja veličastno - zame. Tako, kot je meni pri srcu. To je dovolj.

Poleg doslednosti, naj bi teh 5 faktorjev igralo pomembno vlogo pri otrokovem razvoju v uspešnega odraslega …

Starši, ki znajo poskrbeti, da je mama srečna

Znanstveniki z univerze Lincoln so analizirali vse podatke, pridobljene iz velike študije Millennium Cohort, ki je zbrala informacije o 13.000 britanskih parih z otrokom, rojenim v zgodnjih 2000-ih. Skušali so ugotoviti, kako srečni so pari z otrokom v starosti približno 9 mesecev. Po 14-ih letih so te iste pare vprašali, ali so v zakonu srečni in, ali je zakon sploh preživel, ali imajo njihovi otroci vedenjske motnje in, kako blizu so bili ti starši najstnikom. Izkazalo se je, da so odgovori na zgornja vprašanja tesno povezani z materino srečo v zakonu in ne toliko z očetovo.

Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

Se tudi vi pogosto sprašujete in premlevate: kaj če izgubim službo, kaj če se zaletim, kaj če me oropajo, kaj če me kdo napade, kaj če vlomijo v avto, kaj če jim večerja ne bo všeč, kaj če bo deževalo, kaj če zamudim vlak ...  Kadar nas neprestano skrbi, dajemo moč tesnobi in strahu. V resnici gre za to, da nam skrbi dajejo lažen občutek, da nadziramo življenje. Pa ga res?

A večino ljudi je skrb za nekaj način življenja. Ne moremo si pomagati, da nas ne bi skrbelo in imamo neskončen seznam >>kajpačejev<<. Skrb za skrbjo nenehno vletava v naše misli in počasi nas prežema tesnoba, napetost in strah. Še posebej težko je zvečer v postelji, preden zaspimo, ko se nam v misli prikrade nešteto "kajpačejev".

(Objavljeno na: https://matejakoser.blogspot.com/2026/09/ne-bos-verjela.html)

Veš kaj sem včeraj slišala! To je bilo strah zbujajoče!!! Poslušaj! Če bi popolnoma izgubila spomin, kdo sem bila - katero osebo bi izbrala, da me spomni, kdo sem v resnici!?!!!???? Sploh ne vem, če bi katero!!!

Mami bi me želela po svoje, tako da vem, da bi obarvala (posivela) mojo različico s tem, da bi ji to prinašalo nek ugled pred drugimi.

Sin je tako, da me dobro pozna, ampak kot dušo, kot to, kaj vse želim izraziti in vtisniti svoj pečat z ljubeznijo, pa tudi ni najbolj prepričljivo, da bi v meni obudil najbolj pristno različico mene.

Imate tudi vi doma navihanca ali navihanko, ki se na vse kriplje brani šole in vsega kar je s tem povezano? Se tudi vi dnevno soočate z urami priprav in prepričevanjem, naj se vendar mladina spravi k učenju? Zveni poznano?

No, če pogledamo iskreno, je šola resnično skoraj neuporabna in brez veze! No skoraj;). Večino podatkov brez problemov dobimo na google.com, računalnik nam izračuna najzahtevnejše matematične operacije v delčku sekunde. Znanje, ki ga dobivamo v šoli je skoraj zgodovinskega pomena ali lepo rečeno zastarelo. Učimo se o zgodovini, namesto o prihodnosti. Slovenski zaposlovalci bi še vedno želeli, da imaš diplomo oz. nek certifikat, pomaga pa ti v bistvu prav nič...

Glasno prerekanje, kričanje, zmerjanje in razbijanje je nezdrav način komuniciranja, ki ima pogubne posledice za partnerski odnos.

"Zavedata se, da je takšen način komuniciranja napačen. Tudi njima je kričanje in razbijanje nekaj nepoznanega in ju moti," pravi psihoterapevtka. Ker se ne slišita, se ne znata več normalno pogovarjati, zato je pomoč strokovnjaka dobrodošla.

Verjamem, da se v vsakemu izmed nas skrivajo dobre lastnosti in da prav nihče ni slaba oseba v kater ni moč najti nič dobrega. Vsak med nami se je rodil s čisto dušo, potem pa je med odraščanjem ustvaril določeno mišljenje in razumevanje sveta. Velik del tega mišljenja smo ustvarili skozi starše, nekaj malega svojega karakterja smo prinesli s seboj. Zadnji vpliv na nas pa je imela še okolica v kateri smo odraščali.

Tako smo svojo čisto dušo založili z veliko prtljage in pozabili na pravi namen samega življenja. V resnici je velik del tega kar mislimo popolna neresnica, ki smo si jo izmislili sami. Danes lahko veliko opazimo kako ljudje med sabo želijo tekmovati kdo bo boljši, kdo ima več in na vsak način želimo skriti svoje napake in včasih iskreno priznati to, da smo kaj naredili narobe. Skozi to postanemo do drugih neprijazni in neiskreni.

Objavljeno na: https://matejakoser.blogspot.com/2026/08/rada-se-imam-vedno-bolj.html

Rada se imam vedno bolj. Ne rabim nikogar, da me poravna v vrsto. Ni treba, da sem normalna. Ni treba, da sem poravnana. To mi je tako fajn. Uživam v tem, kdo sem. Uživam v tem, kar sem. Lepo mi je, da sem to, kdo sem.

Vedno bolj sem srečna, da sledim svojemu srcu. Pogumna sem bolj. Upam si biti srečna! Upam vedno bolj slediti srcu!

Kako me včasih mika, da bi se počutila slabo! Ko da prav čakam, da mi kdo reče kaj neumnega. 'Dajte no, kje je kdo, ki mi bo rekel, da naj grem nazaj v čredo in blejam. Brezglavo in brezumno!'

Čeprav se vam morda zdijo še premladi, se tem temam ne izogibajte predolgo.
Starši morajo sami presoditi, kdaj so njihovi otroci dovolj zreli za pogovore o določenih temah. Čeprav niso vse najbolj prijetne za uho, se je z njimi treba spopasti prej ali slej.

Denar - Otroci se morajo na določeni točki naučiti odgovorno ravnati z denarjem. Najlažje jim boste to pokazali tako, da jim začnete dajati žepnino. Seveda govorimo o majhnih vsotah. Otroci lahko z njo počnejo, kar želijo, a vedeti morajo, da ko jo bodo porabili, si drugega ne bodo mogli več privoščiti. Ena od možnosti je tudi, da jim predlagate delitev stroškov, ko kupujete nekaj, kar so si otroci sami zaželeli.

Ujetniki Matrice: Resnica o Karmični organizaciji

Ujetniki Matrice odgovarja na vprašanja bralcev po objavi mojih člankov Planetarno Poročilo Št. 8: Začela se je 2. faza osvobajanja Zemlje in vračanje prebivalcev z drugih planetov domov, https://www.pismapalkijem.si/2026/07/17/planetarno-porocilo-st-8-zacela-se-je-2-faza-osvobajanja-zemlje-in-vracanje-prebivalcev-z-drugih-planetov-domov/, in Planetarno Poročilo Št. 8: Dodatna pojasnila.

Jasno je, da je prvo vprašanje povezano z resnico o mojih navedbah o vesolju, vesoljcih, Črnem Oblaku, blokadi Zemlje, koncu blokade in preselitvi na nove planete. Druga vprašanja se nanašajo na naše naslovno stanje: ali smo res ujetniki Matrice, sanjamo in proizvajamo energijo za Stroje in kako lahko to preverimo in verjamemo naših ugotovitvam, saj so tudi te lahko lažne in zmotne.