Preverite, ali je vaša zveza zares trdna.
Če se s partnerjem ne moreta pogovarjati o intimnih zadevah, v svoji zvezi nikoli ne boste ustvarili bližine, ki si jo vsi tako želimo.

1. Spolne želje
Pogovori o tej temi niso pomembni le zato, da bi bilo v spalnico bolj zabavno, ampak kažejo tudi na zaupanje, ki je temelj vsakega partnerstva. Spolnost je v odnosu zelo pomembna, saj utrjuje zvezo. Če partnerja s posteljnimi aktivnostmi nista zadovoljna, bo to na dolgi rok vodilo v težave in odtujitev. 

Gotswagen Turbo

Neale Donald Walsch je v email sporočilu »I Believe God Wants You To Know«, »Verjamem, da Bog želi, da izveste«, 31. 10. 2019, razkril »skrivnost Življenja« in smisel našega življenja na Zemlji.

»Ali veste, zakaj živite? Da bi dali glas, akcijo in telo Bogu. Da bi postali največja verzija največje vizije, ki ste jo kadar koli imeli o temu, Kdo Ste vi. Vse ostalo je brez smisla.«

»Tudi ti nekoč boš mamica postala … Tudi ti nekoč ob zibelki boš stala …«, sem pred leti zapel sestri za rojstni dan. Bila je ganjena. Kljub temu da odrašča v času, ko se položaj mame načrtno blati in zasmehuje (kam smo prišli), saj na račun tega razpada vsa družinska socialna struktura, sem navdušen nad tem, ko vidim, kako vse bolj do izraza prihaja tudi njena materinska narava. Najbolj naravna vloga za dekleta je, da so mame. Mame. Nikakor ne samo mame, no predvsem mame, vse ostalo pa naravno pride za tem.

Dokazovanje žensk, da lahko delajo marsikaj, kar je sicer naravno dano moškemu, je del njihove nizke samopodobe. Sestri sem večkrat rekel: »Nikomur ne rabiš ničesar dokazovati.

Mit je večji od Življenja.

»Mitologíja (grško: mýthos - mit; logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru. Glavni junaki mitov so ponavadi bogovi, polbogovi ali nadnaravni ljudje. Zgodbe vsakdanjih človeških bitij, čeprav pogosto voditeljev neke vrste, so običajno vsebovane v legendah, v nasprotju z miti.

Miti, na primer, poskušajo pojasniti zlo in smrt ali odnos časa do večnosti; opisujejo tudi začetek ali konec sveta ali dejanja junakov določene kulture. Miti ponujajo vpogled v človekova stanja in so takrat, ko se človeška bitja soočijo z očitnimi protislovnostmi, vir domišljije ali tolažbe.

Saj poznate tisti občutek, ki vas grize iz same globine vaše duše, ko se vam zdi, da nekaj niste storili prav, da ste nekoga prizadeli, da stvari niso takšne, kot ste si zamislili. Tisti občutek, ki vas bremeni, ko se nekaj odločite, a gre življenje svojo pot. Občutek, ki ga občutimo kot tesnobo, mogoče celo jezo, žalost, obup, nemoč in se začnemo opravičevati, »vleči ven« iz godlje, čeprav, roko na srce, se dostikrat niti ne zavedamo, kaj smo sploh storili narobe.

Dovolj je že, da prelomimo svoje novoletne zaobljube in omenjeni občutek se že razbohoti. Ko smo že pri novoletnih zaobljubah in je ravno čas, ko se množično razblinjajo, naj vam zaupam svoje stališče glede tega.

Ni potrebno, da vas bombardiram z ljudskimi izreki in zgodbami, saj sami veste, da obstaja različnost v razumevanju med spoloma. Ta se mora premostiti, da bi lahko moški in ženske imeli zdrave odnose.

Moški se morajo počutiti, da jih potrebujemo, da so zaželeni in koristni

To, kar trenutno ženske še ne vedo, je, da se morajo moški počutiti, da jih potrebujemo, da so zaželeni in koristni. Kot ženska morate v svojem življenju narediti prostor, v katerem bo imel moški mesto, da izpolni svojo namen (vlogo). To je pravzaprav bistvo, zaradi česar se moški počuti povezan z vami in vam je predan.

TAKA KOT SEM...

Sem polna vrednot, lepa sem, sem poželjiva, imam lepo telo, ne glede na leta, so gube moje življenjske zgodbe. Moje telo je kreativno, lahko ustvarja nova življenja. Sem ljubeča, inteligentna, razgledana, saj me je življenje že veliko naučilo. Lahko sem super ženska, mama, ljubica, podjetnica, delovna dama...vse sem lahko.

To bi se morala zavedati vsaka od nas. Resnica pa je ponavadi drugačna.

Tako zgoraj kot spodaj.

Vse, kar se dogaja na planetu, je izraz Karmične organizacije in njihove ideologije večvrednih Pomembni in manj in ničvrednih Ubogih, Elite in raje.

Vsi politični, ekonomski, pravosodni in religijski sistemi izražajo celovit Karmični Sistem, ki temelji na laži in se izvaja z nasiljem.

Njihova temeljna laž je, da je Zlo Dobro in da se lahko razvijamo le skozi težko življenje, mučenje in trpljenje vseh možnih oblik. Ker to ni naravno, 99.9% prebivalcev, ki živijo na planetih pod karmičarsko okupacijo, tega ne želi.

Nasilna akcija in nasilna reakcija

Na internetu sem v več člankih prebral, da so na protestih videli skrajne bele supremacistične rasistične skupine, ki so se infiltrirale med mirne protestnike in divjale, razbijale, ropale in požigale. S tem želijo spodkopati mirne proteste proti policijskemu nasilju in jih sprevreči v protestantsko nasilje nad policaji in državo.

Cilj skrajnih supremacističnih rasistov je seveda jasen, pobiti vse črnce. Pri tem sem jim zelo mudi, zato uporabljajo posebno taktiko, ki jo imenujejo »Accelerationism«. Ker ima na koncu -izm, se sliši kot nekaj učenega:) V resnici to pomeni pospeševanje rasnega konflikta in stopnjevanje nasilja do čim hitrejšega končnega obračuna s črnci.

Dandanes ljudje več ali manj živimo iz dneva v dan ter s pogojenimi mislimi. Nič kaj veliko ne razmišljamo o tem kdo ali kaj smo, od kje in kaj pravzaprav sploh počnemo tu. Le redkim se uspe približati svojemu pravemu jaz-u, svojemu višjemu aspektu ali duši, ki jo je Buda poimenoval anattā – nekaj, kar je nad imenom, obliko, nad razmišljanjem.

Rezultat tega je, da trdno verjamemo, da smo samo ljudje, omejeni v določenem telesu z določenim razumom in živimo v zavestnem ali podzavestnem strahu, da bo ta omejena struktura nekoč tudi umrla. Ravno zaradi tega strahu tudi ne živimo življenje s polnimi pljuči. Velika večina ljudi je vključena v raznorazne religijske ali pa duhovne prakse, ki pa so tudi pogojene, hočemo ali nočemo priznati, in na koncu le še en konstrukt ega.

Oh, ne, na Zemljo!

Jasmin, za prijatelje Jac:), je konec leta 2005 dobil pismo, da se javi v teleni v Podutiku v Ljubljani v Sloveniji. Palkiji tako imenujejo karmične centre, iz katerih jih pošiljajo v inkarnacije. Ko je videl kuverto in žig pošiljatelja, mu je takoj postalo zelo slabo.

Takšne kuverte ne prinašajo nič dobrega, saj ponavadi pomenijo, da boš moral od doma za dolga desetletja. Karmičarji ti na silo pretrgajo življenje, te iztrgajo iz tvoje družine in pošljejo na druge planete.

Kdor si želi resnični duhovni razvoj je za njega zelo pomemebna opustitev vsake oblike kritike. V Matejev evangeliju, 7, 1 je rečeno: »Ne sodite, da ne boste sojeni!« To opozorilo velja tudi danes.

V službah so danes ljudje navajeni, da pazijo na sleherne napake in slabosti svojih sodelavcev, nadrejenih in podrejenih, da se jih lahko kritizira. V družini se otroci s svojimi trdnimi prepričanji zoperstavljajo staršem, medtem ko starši sami velikokrat udrihajo po mladini. Kljub vsej bolečini, ki nam jo dvevno zadajejo kritike drugih ljudi, pa velja kritika na splošno zanekaj pozitivnega, Vendar pa Jezus v Evangeliju po Luki (6, 37) pravi:« Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni«. Kako naj potem razumemo ta protislovje.

Kanaliziranih bogov je več in vsak si lahko izbere svojega. Oziroma, in kar je fenomen kanalizirane religije, vsi kanalizirani bogovi so en in isti bog:)

Čeprav je očitno, da imajo vsak svoj značilni način izražanja, ki je individualen in neprenosljiv, ampak, njih, prave vernike, samo drugačen stil že ne bo preslepil:)

Oni dobro vedo, da je to En in Edini, ki govori vse jezike:) Zato, da bi ga njegovi otroki slišali vsaj v enem:)

Priložnostni rek pravi:«Bog hodi po mnogih poteh, pa na kateri se srečata.«.:)

Spočita, ljubljena in zadovoljna ženska ustvari rajsko atmosfero. Da pa lahko daje, mora najprej prejemati. Varnost, razumevanje in mir. Zato je tako pomembno, da so vedno preskrbljene od odgovornih, sposobnih in celostno razvitih moških.

Kjer so ženske srečne, so vsi srečni, kjer pa so ženske izkoriščane in nezadovoljne, nič ne uspeva. Danes znamo marsikaj, pozabili pa smo znanost o odnosih. Še posebej o družinskih odnosih. Nekdo, ki je srečen doma, je srečen povsod.

Si predstavljajte, kako je živeti v Smrti?

Enkrat preprosto zaspite, a se ne zbudite več. Spite, a ne veste, da spite. Spite spanje brez sanj. Za vedno. Smrt vam vzame vse, še zavedanje, da ste mrtvi.

Mrtvi ste, a sploh ne veste, da ne živite več. Takšna je Smrt, ki vzame življenje. Vzela bi tudi Življenje, če bi mogla, a ga ne more, ker je Večno. Prej bo umrla Smrt, kot bi ubila Življenje.

In, ali to pomeni, da bogati ne morejo biti duhovni?

En od duhovnih stereotipov pravi, da so pravi duhovni ljudje zapustili materialni svet in dali prednost duhovnih zadevam, kot so bog, posmrtno življenje, pekel in raj. Pred-del tega stereotipa pravi, da na začetku vsi poskusijo materialno obogateti, tistim, ki ne uspe, gredo potem v duhovnost:)

Po tej razlagi bi bili duhovneži padli materialisti:) Ker niso bili dobri verniki v denar, bodo morali za kazen za neuspeh zdaj verjeti v boga. Nekdo od obiskovalcev z drugih planetov pravi, kaj se zgodi s temi, ki propadejo tudi v religiji? Ostane jim še politika:)

Ali na denar gledate negativno ali pozitivno? Kaj občutite, ko nekdo naglas reče :«Rad/a imam denar.« ? Imate občutek, da je to slab človek ali iskren?

Roko na srce, vsi imamo radi denar, kljub temu, da je denar dobil v tem materialnem svetu slab prizvok. Denar je nujno sredstvo za preživljanje, plačevanje stroškov in vseh dobrin, ki nam omogočajo normalno življenje v tem sistemu. Nekateri ga posedujejo več, drugi manj.

Lightworkers and Darkworkers

Čeprav to poglavje po vsebini paše v zgornje, sem ga dodal že skoraj pred izdajo knjige kot samostojnega, ker mi je všeč nov izraz za Zla bitja, to so Darkworkerji. Izraz sem prebral v kanaliziranem sporočilu od Ashtarja, Dark Commanderja:)

Na strani https://eraoflight.com/2019/06/21/ashtar-darkworkers/

To kanalizirano sporočilo je odličen primer lažnivega, zahrbtnega in hinavskega delovanja karmičarskih Zlih bitij.

Z gotovostjo lahko trdim, da ni človeka, ki si ne bi želel, da bi ga ljudje spoštovali, imeli radi, ga sprejemali z vsem, kar je v njem in kakršen je v svoji osnovi, bi bili z njim nežni in ga razvajali.

Vsaj tisti, ki mu veliko pomenijo in s katerimi deli svoj vsakdan. Prav vsak, ki bi ga vprašali, kakšne odnose si želi, bi vam naštel najprej te postavke, ki jim potem sledijo še iskrenost, zaupanje, občutek, da se lahko zanese nanje in podobno. A ko bi ga vprašali, kako se vede sam do sebe, kako se spoštuje, sprejema, razvaja, bi mu verjetno zmanjkalo besed. Morda bi se globoko zamislil. Ali pač ne...

Sem dobila iskreno vprašanje. V glavi se mi je porajala paleta občutkov. Potrditev, da vse, kar učim, je privlačno moškim, moja vrednota, da si ljubimec, lahko z redkimi, saj energije ne želim razdajati, vprašanja, kaj on razmišlja, kaj ni dobro v njegovem odnosu in še in še.

Najbolj pa sem razmišljala o tem, kakšne odnose želim zase v prihodnosti in kako ljudem pomagati, da znotraj svojih partnerstev ostanejo srečni in izpopolnjeni.

Celoten Obstoj je v resnici čisto pri miru in se ne giblje, ne premika in ne spreminja. Tako ga »doživlja« tudi Absolutno Zavedanje. Doživlja sem dal v navednice, ker ni bitje, da bi ga res doživljalo.

In znova, na našo velikansko srečo, obstaja tudi omejeno zavedanje, ki nam omogoča navidezno zaporedno doživljanje Obstoja v času. Obstoj stoji pri miru, nam pa se zaradi omejenega zavedanja zdi, da se mi in stvari premikamo in premikajo v času in prostoru.

To dozdevanje navideznega premikanja in spreminjanja je čas. Čas ni iluzija, saj je to dozdevanje popolnoma resnično. Mi imamo res omejeno zavedanje, ki ni izmišljeno in neresnično.

»Tako hitro hodite …, kot da se vam ves čas nekam mudi. Vi in Japonci,« mi je omenil menih v Burmi, ko sem ga vprašala, kaj je prva stvar, ki jo opazi pri nas, ljudeh z Zahoda.

Ob tem sem se z mislimi vrnila v Venezuelo, v čudovito okolje Gran Sabane, kjer bivajo Indijanci. Stopali smo hitro in neučakano – vodič, moj prijatelj in jaz. To je bilo neko hecno obdobje, ko je bil glavni smisel potovanj videti čim več krajev v čim krajšem času in ob tem narediti čim več fotografij.

Kaj je cilj? Je to črta, ki je začrtana na stadionu in označuje konec teka? Tudi maratona. Je to nekaj v zraku, kar ne znamo prijeti, a želimo imeti? Zakaj sploh potrebujemo cilje? Kaj pomeni »imeti cilj«?

Vsekakor bi vam različni motivacijski guruji in poslovni strategi znali podati različne opredelitve pojma »cilj«, ker vedo, da brez cilja ne bo dolgoročnega dosežka in uspeha. Nekaj je tudi po mojem mnenju nesporno in sicer, da vsak od nas potrebuje cilj. Ali nekaj njih.