Za vas imam določeno vprašanje, na katero naj si vsak bralec in vsaka bralka članka odgovori sam-a pri sebi. Vprašanje je zelo preprosto: »Kolikokrat na dan si vzamete minuto ali dve zase, da v tišini sedite z zaprtimi očmi in ste popolnoma brez misli?« Ste si sami pri sebi odgovorili na vprašanje, ki sem vam ga postavil? Vaš odgovor zame ni pomemben, je pa še kako zelo pomemben za vas. Zakaj?

V sodobnem, vedno hitreje gibajočem se svetu, smo stalno »napeti kot struna«, od jutra do večera hitimo sem ter tja, med delovnim časom pa si ne upamo zapreti oči in za dve minuti posedeti v tišini. Marsikateri direktor ne ve, da bi bili njegovi zaposleni bolj učinkoviti, če bi si vzeli v vseh osmih urah trikrat ali štirikrat dvominutni meditativni odmor, zaprli oči in se le prepustili.

Piše: Lidija Polajžer Anina

Vsakič, ko pozorno opazujem naravo, vidim le eno stvar: kako zelo čudovita je. Vse te barve, oblike, vse je tako zelo lepo povezano, usklajeno! Vsak letni čas ima svoje posebnosti in v prav vsaki situaciji je preprosto čudovita. Narava pozna svoje meje in svoje naloge. Če je recimo, padavin preveč, reka poplavi, ko pa se razmere umirijo, se vrne nazaj na svojo prej izbrano in primerno pot. V vsaki situaciji se znajde, vzame le, kar potrebuje, in s tem ustvarja le najlepše in najboljše, kar je možno.

Tudi živali poznajo zelo dobro svoje mesto v naravi. Živijo po pravilih, ki v naravi  delujejo brezhibno. Vsaka vrsta ima svoja pravila, svoje navade, svoj prostor, ki se ga drži. Živalski instinkt je izjemen in vedno znova nam dokazujejo, da so glede svojega čuta velik korak pred nami, ljudmi. Ljudje smo vrsta z izjemnim egom, z velikim občutkom, kako NE poslušati svojega čuta, instinkta, notranjega glasu, kakorkoli že lahko to lastnost imenujemo, ter predvsem z velikim strahom pred vsem možnim.

Pametnejši odneha ... To so tipi ljudi, pri katerih z razumom ne boste prišli daleč, zato z njimi ni vredno izgubljati časa.

Borba z omejenimi posamezniki

Ena izmed borb, v katero se ni priporočljivo podajati, je tista s posamezniki, ki niso odprti za rast. Posamezniki s fiksiranimi in omejenimi načini razmišljanja bodo težek oreh, saj imajo o vseh ključnih sferah življenja že trdno izoblikovano svoje mnenje.

AIPA Metoda za Opuščanje Odvisnosti: Prebujenje v Čisto Zavedanje za Novo Identiteto, Svobodo in Neodvisnost

AIPA metoda za opuščanje odvisnosti: preprosta pot do neodvisnosti in svobode

AIPA Metoda za opuščanje odvisnosti odvisnikom pomaga, da s stalnim spremljanjem misli, občutkov, notranjih dražljajev in zunanjih vplivov pravočasno ustavijo misli, težnje in naučene odvisniške reflekse ter ne izvedejo škodljivega in obsesivnega rituala ter ostanejo prisebni in trezni. Z močno voljo in redno vadbo prebujanja v Čisto Zavedanje se bodo v nekaj mesecih naučili zaznati tudi najšibkejše dražljaje in jih z lahkoto nevtralizirati.

Hvaležnost je dobra za vas
Težko je verjeti, da ima hvaležnost dejansko izmerljive koristi, vendar za to obstajajo znanstveni dokazi. Hvaležnost dokazano vpliva na boljše duševno zdravje, samozavedanje, boljše odnose in močnejši občutek izpolnitve.

Poskusite: pišite dnevnik hvaležnosti
Vsak večer pet minut namenite zapisovanju stvari, za katere ste hvaležni.
Želite izvesti svoj eksperiment? Teden dni, preden začnete pisati dnevnik, zapisujte koliko ur na noč ste spali. Naslednji teden pišite dnevnik hvaležnosti in vsako jutro ponovno zapišite, koliko ur ste tisto noč spali. Se je kaj spremenilo?

Kako priti do miru in nenavezanosti? Modrost nam da uvid v dva pola življenja, v spremenljivega in v nespremenljivega ter razkrije, da je nesmiselno iskati stalnost in stabilnost v pojavnem svetu, ki je naravno spremenljiv in minljiv. Meditacija prebuja izkušnjo nenavezanosti in notranjega miru ter nas osredotoči v osi življenja, v pravem notranjem jazu. Ozaveščenost čez dan omogoča, da se manjkrat zapletemo na 'limanice' odvisnosti in tako osvobajamo 'negibno od gibljivega', svoj pravi jaz od vsakodnevnih nihanj duševnosti.

Modri nauki pravijo, da je za duhovno rast potrebno gojiti nenavezanost na osebe, imetje, status, celo na svoje predstave, prepričanja, čustva ... Navezanost seveda pomeni čustveno navezanost.

V sodobni družbi si večina ljudi prizadeva, da bi živela srečno, in vidi v sreči veliko vrednoto. Kaj pravzaprav ljudi osrečuje in kako doseči srečo?

Številne raziskave o enojajčnih in dvojajčnih dvojčkih dajejo slutiti, da se vsak človek rodi z izhodiščno stopnjo sreče. To je osnova ali potencial za srečo. Izhodiščna stopnja sreče je podobna izhodiščni stopnji teže. Nekateri ljudje so nagnjeni k vitkosti in težo ohranjajo brez posebnega truda. Nasprotno morajo drugi garati, da bi ohranili težo na želeni ravni, in brž ko popustijo, se kilogrami priplazijo nazaj. Podobno je pri sreči.

AIPA Metoda Za Osebnostni Razvoj in Prebujenje v Čisto Zavedanje

AIPA Metoda Za Osebnostni Razvoj vsebuje različne vaje, s katerimi se naučimo sproščati telo, ustavljati misli in upravljati z umom, čutiti energijsko telo ter zaznavati in se zavedati Čistega Zavedanja.

AIPA je kognitivno-fenomenološki model, ki temelji na introspektivni analizi, ukinjanju identifikacije z umetnim opisnim jazom in rekonstrukciji identitete.

Z znanstvenimi raziskavami in na dokazih temelječimi ugotovitvami bo postal nova znanost o zavesti (ČZ ima tri oblike: zavest, pozornost in zavedanje) in identiteti.

Duševno zdravje je pogosto vidik, ki ga v težkih časih zanemarimo.

Medtem, ko se posvečamo izobraževanju in službi, krmarimo med poslom, prijatelji in družino, ljubezenskim življenjem in fizično kondicijo, pa obstaja velika verjetnost, da ob vsem tem posameznik iz svojega vida izgubi skrb za duševno in čustveno zdravje.

Še posebej v tem obdobju pandemije in zaprtja je nujno, da postanemo še bolj pozorni na možgane in vse funkcije, ki jih morajo opravljati za naše čustveno in duševno zdravje.

Vam se morda te besede zdijo povsem nedolžne, moški pa v njih vidijo kritiko oziroma uvod v prepir.

1. Morava se pogovoriti ... 
V tej frazi moški vidijo napoved za veliko težavo. Ta in temu podobni stavki jih strašijo, saj takoj pomislijo na najhujše - razhod. Teme, tudi težke, načnite brez dramatičnih uvodov. 

2. Si ljubosumen? 
Če gre za žensko, ki jo ljubijo, je ljubosumna večina moških, zato ga ne provocirajte s prepogostim omenjanjem drugih moških, ker se bodo spraševali, ali gre res le za prijatelja ali sodelavca.

Želja po osrečujočem partnerskem razmerju je običajno na samem vrhu lestvice prioritet, ki si jo sami postavimo kot pogoj za srečo. Primernega partnerja razumemo kot prvi kamen, ki je potreben za izgradnjo palače našega srečnega življenja. Le redkokdaj iščemo druge elemente izpolnitve in če že, so to le nadomestki, ker pri prvem nismo imeli sreče.

Če nam usoda ni namenila partnerja, kot smo si ga zamislili, bomo v srcu čutili neizpolnjeno praznino – zevajoči vakuum, ki ne glede na morebitne nadomestke ves čas vztrajno kliče po izpolnitvi.

Vlagati v odnos

Ali dovolj vlagate v odnos? Če vlagate, vas prosim, da nehate. Vlagamo v delnice in pokojninske sklade in vlagamo zelenjavo za dni, ko ne raste na vrtu. Resno. Vedno vlagamo v prihodnost. Vlagamo v varnost.
Sedanjost živimo.

S partnerjem živite zdaj, zato ne vlagajte, ker s tem pozabljate na sedanjost. Če vlagate v odnos, se drugače odzivate, drugače govorite, oddajate drugačno energijo. Vlagamo zato, da bomo enkrat nekaj imeli, a vi imate to že zdaj.

Zakaj toliko ljudi doživlja težke čustvene stiske

Zdi se, kot da so čustvene stiske ljudi danes hujše kot kadarkoli prej. Zato je na mestu vprašanje, kaj je temu vzrok. Smo se res ljudje tako spremenili? Se je tako spremenilo življenje? So se spremenila sama čustva? Zagotovo se spreminjamo ljudje in se spreminja življenje, ne pa tudi naša čustva. Ljudje že od nekdaj doživljamo vso paleto čustev, ne glede na to, katere okoliščine definirajo naš način življenja.

Tisto, kar se je v zadnjem času občutno spremenilo, torej niso čustva sama po sebi, temveč naš pogled nanje. Glede na to, da je vedno več ljudi v čustvenih stiskah, bi morali z vso odgovornostjo razmisliti o tem, ali ni morda prav današnji pogled na čustva temeljni vzrok temu.

Piše: Ksenija Tratnik v Vivi www.viva.si

Naši možgani so naravnani tako, da vidijo svetlo plat, v svoji novi knjigi Nagnjeni k optimizmu pravi Tali Sharot, nevroznanstvenica z Univerze v Londonu. O sebi radi razmišljamo kot o racionalnih bitjih, vendar izsledki nevrologija in družboslovnih znanosti kažejo, da smo v resnici bolj optimistični kot realistični. Navadno pričakujemo, da se bodo stvari iztekle bolje, kot se v resnici. In to velja kar za 80 odstotkov ljudi. Ljudje zelo podcenjujejo verjetnost, da se bodo ločili, izgubili delovno mesto ali zboleli za rakom.

Pričakujejo, da bodo njihovi otroci izredno nadarjeni, mislijo si, da so dosegli več kot njihovi vrstniki, in precenjujejo svojo pričakovano življenjsko dobo (tudi za dvajset let in več). Prepričanje, da bo prihodnost veliko boljša kot preteklost in sedanjost, je poimenovano kot pristrani optimizem, zaslediti pa ga je pri vseh rasah, na vseh območjih in v vseh socialno-ekonomskih razredih, ne glede na starost in spol.

Novo v 2026: Brezplačen izračun Sade satija in prelomnih življenjskih obdobij

O svojem značaju pogosto razmišljamo kot o prirojenem delu osebnosti, ki je, kakršen je, in nam od rojstva do smrti kroji usodo. A se motimo. Res je, da je značaj stalnica, ker se skozenj vse življenje izražamo, ni pa res, da nam mimo naše volje kroji naše odzive in da ga ne moremo spremeniti. Iz dneva v dan smo bogatejši za nove izkušnje, naš zorni kot gledanja se širi in nemogoče je, da bi se danes lahko odzivali enako kot oseba, kakršna smo bili nekoč.

Preprosto nismo več enaki, kot niso enake okoliščine, v katerih živimo. Zato se je nesmiselno spraševati, ali se lahko karakterno spremenimo, saj je očitno, da se že od rojstva nenehno spreminjamo. Zelo smiselno pa se je vprašati, ali se bomo spreminjali hote, zavestno ali pa brez razmisleka in v isti smeri kot doslej.

“Nikoli se nismo pogovarjali”
Točno tale stavek slišim pri svojem delu tako rekoč vsak dan. Kaj menite, da pove? Vedno se zdrznem, ko mi stranke povejo, da se partnerja med seboj ne pogovarjata, ker se tudi v njihovi družini nikoli niso pogovarjali in sploh ne vesta kaj naj bi s pogovorom delala.

Tole ni pretiravanje. Marsikdo moje generacije, pa tudi mlajši imajo v sebi vzorec, da je partnerski odnos nekaj, kar pač je samo po sebi, dve osebi živita skupaj, pomenita se pomembne stvari na začetku zveze, potem pa vse postane rutina in samoumevnost. Če imata oba partnerja takšen vzorec, sta običajno odtujeno živeča skupaj, nikoli sproti ne razčistita nabranih nesporazumov ali različnosti, temveč vse skupaj pometeta pod preprogo in se delata, da problem ne obstaja.

Karmični Sistem in Karmična Organizacija: Zlo, ki se je delilo tako, da se je množilo

Karmični Sistem in Karmična Organizacija sta bila dela Kreatorsko Absorbcijskega Karmičnega Sistema, po katerem je delovalo naše vesolje. To je bil hierarhični sistem, v katerem so višja bitja ustvarjala, izkoriščala, mučila in ubijala nižja bitja.

Po tem lažnem, škodljivem, uničevalnem in smrtonosnem sistemu Zla, naj bi bilo resnično bitje le eno, edino in najvišje oziroma bog in Stvarnik. Vsi drugi naj bi bili le njegovi deli, dvojniki in orodja za pridobivanje izkušenj, s katerimi naj bi se on spoznaval, povečeval in razvijal.

Ko sem pred leti prvič prebral, da je eden največjih problemov naše družbe, ločenost, se mi je začel odpirati nov pogled na svet. Za vse tiste, ki ste že počasi začeli odpirati oči in imate željo raziskovati našo preteklost, izvor in namen bivanja v tej realnosti, priporočam, da se pred tem poglobite v mitologijo in daste pisano zgodovino malo na stran. Zakaj sem to izpostavil? Zato ker se tudi sama ideja ločenosti začne že v naši mitologiji.

Morda ste že slišali za mitološko zgodbo povezano z Babilonskim stolpom, ki so ga Babilonci hoteli zgraditi, da bi prišli do nebes. Babilon je bilo antično mesto v Mezopotamiji in je prvič omenjeno v 24.st.p.n.š. Zgodba naj bi govorila o tem, kako je Bog zaradi človeške nečimrnosti kaznoval človeštvo tako, da je ustvaril različne jezike in potem ljudi razkropil na vse konce sveta. To bi nekako lahko bili začetki prve ločenosti. Da pa ne ostanemo samo pri mitoloških zgodbicah, je dobro, da imamo nekaj podlage razumevanja.

Najboljša odločitev je, da boste sprejeli odločitev. Moč izbire je v vaših rokah, torej je na vas, da jo uporabite.

Ko ste pripravljeni sprejeti odločitve, se vaše življenje premakne v vam sprejemljivo smer. Odločitve omogočajo, da prevzamete kontrolo in odgovornost za svoje življenje, skupaj z dosežki in izpolnitvami.

Vaše odločitve iz trenutka v trenutek usmerjajo energijo, ki predstavlja vaše življenje. S sprejemanjem odločitev komunicirate in ojačate svoje preference, svoje želje in svet okoli vas vam odgovarja v skladu s tem.

Piše: Zoran Milivojević, psihoterapevt v Vivi www.viva.si

Veliko žensk se v poznih dvajsetih letih sprašuje, kako naj ve, ali je že pripravljena na materinstvo. Nekatere verjamejo v biološko programiran "materinski nagon" in preprosto čakajo, da se bo prebudil in jim dal vedeti, da je nastopil čas za otroka. Osebno poznam kar nekaj žensk v zgodnjih in srednjih tridesetih letih, ki kar čakajo, da bodo nekega lepega dne "to" preprosto začutile.

Čakajo in čakajo, vendar s tem tvegajo, da do tega ne bo prišlo – ali pa prepozno, ko njihovo telo ne bo več pripravljeno za rojevanje. Čeprav zagotovo obstaja biološka osnova, ki opredeljuje naše potrebe, pa je zdaj celo uživanje hrane zelo daleč od biologije. Naše prehranjevanje veliko bolj kot biologija narekuje oglaševalska industrija.

Meditacijske vaje Čistega Zavedanja za vse, ki želijo osebnostni razvoj in prebujenje

Meditacijske vaje Čistega Zavedanja so vaje, s katerimi se lahko zavemo Čistega Zavedanja in spoznamo svojo resnično Naravo zavedajočih se bitij. Z mojimi vajami za prebujanje se naučimo opazovati svoje misli, občutke in čustva, govor in vedenje. Ko opazimo škodljivo vedenje, ga ustavimo, se sprostimo in v notranji tišini zavemo Čistega Zavedanja.

Meditacijske vaje Čistega Zavedanja niso samo vaje za nekajkrat na teden po par minut rekreacije, to je celovit način zavedajočega se življenja. Zavedajoči z redno vadbo postopno opustimo stare karmične identitete inkarnacijske vloge, karmičnih lutk in živih kostumov za naše inkarnante.

Piše: Manica Žmauc

Ženske smo danes polno aktivne v številnih življenjskih vlogah, okoljih in odnosih. Poskušamo biti uspešne profesionalke, dobre mame, pozorne hčerke, ljubeče partnerke, zanesljive sodelavke, učinkovite šefinje, zveste prijateljice, prijetne sosede, urejene gospodinje, odgovorne državljanke ..., odlične v službi, na razpolago družini in aktivne v prostem času, z vsem seznanjene in brezhibne v izvedbi.

Vse te aktivnosti dnevno popolnoma zapolnijo naš čas in nas vedno bolj bremenijo, izčrpavajo, praznijo. Sodobni svet računa na ženske, nagovarja nas z vedno novimi izzivi, pričakovanji in zahtevami, a ženske izgubljamo same sebe. Zato moramo najprej in predvsem poskrbeti zase!

Najprej bi rada razložila definicijo besede, ki takole na prvi pogled deluje zelo 'kunštno'.
Kognitivna disonanca pomeni stanje negativnih občutkov, ki se sprožijo, ko se naše globoko prepričanje 'stepe' z nekim novim pogledom ali prepričanjem.

Pomembno je, da se zavemo, da ljudje vse prevečkrat v sebi gojimo zelo trdna prepričanja o neki stvari.
V veliki meri so to stvari, ki smo jih v življenju sprejeli kot samoumevne, ker je bila to bodisi družbena norma, predano razumevanje naših staršev ali nekaj, kar smo se morali naučiti v ponujenem učnem sistemu.