Nekateri ljudje so kot surova jajca s trdo zunanjo lupino. Ampak ko lupina zaradi zunanjih dejavnikov (neznancev, sodelavcev, prijateljev, družinskih članov) poči, pričnejo take osebe razpadati.

Nekateri ljudje so kot puding, mehki, nežni in popustljivi. Nimajo čustvenih pregrad in drugi z njimi zlahka upravljajo in jih zlorabljajo.

Nekateri ljudje so kot čebula. Čebule čustveno rastejo, imajo čustvene plasti, ki jih razumejo in poznajo. Vedo koliko razkriti, ne da bi bili čustveno prizadeti.  Svoje čustvene plasti lupijo, kakor je njih volja.

Ko nisi srečen, misliš, da je vse obrnjeno proti tebi. Ko tako razmišljaš, takšno situacijo sam ustvarjaš s svojimi mislimi. Zazri se vase! V sebi nosiš prijatelja, ki ti zmeraj ponuja zavetje in odgovore na vsa vprašanja. Poveži se z njim. Ime mu je tvoje bistvo, tvoja modrosti, notranja moč, pozitivna energija, toplo srce, zdrava pamet, intuicija, šesti čut, duša ali kakorkoli ga sam imenuješ. Nauči se ga ponovno poslušati, da boš našel pot do svoje sreče. Razmisli kakšne misli želiš misliti in kakšna dejanja boš storil, da boš srečen.

Za vsakim dežjem posije sonce
Sreča je relativen pojem, tako kot čas, prostor…, odvisno s katerega zornega kota nanjo gledamo. V danem trenutku in prostoru je lahko nekaj za nekoga sreča, za drugega pa enaka stvar nesreča. Na primer: sreča je lahko smrt, če pomeni za trpečega odrešenje in nesreča za svojce, ker so izgubili ljubljeno osebo. Večen Jin - Jang.

Nihče nam ne more preprečiti, da smo to, kar smo.
V družbi postaja precej razširjeno stališče, češ, da v sodobnem svetu nimamo časa biti to, kar smo, ampak moramo biti to, kar se od nas pričakuje. Gre za zelo omejujoče prepričanje, ki nas postavlja v položaj žrtve. Z vsakim omejujočim prepričanjem, ki ga vzamemo za svojega, se uglasimo na okoliščine, ki nam ne bodo v prid. Zato se splača dobro razmisliti, koliko resnice je v tem, da nam lahko kdo prepreči biti to, kar smo.

V duhu življenjeslovja je odgovor jasen. Takšno stališče ne drži, kajti preprosto ni možno, da kdaj ne bi bili to, kar smo. Če smo nezadovoljni, smo to mi. Če smo prestrašeni, smo to spet mi. Če smo srečni, smo tudi to mi. Če smo, kakršni bi radi bili ali če nismo, vedno smo to, kar smo in tega nam nihče, tudi če bi hotel, ne more preprečiti.

Odlašanje je navada, s katero v svojem življenju ustvarjamo stres in ki nam pobere ogromno energije ter priložnosti za srečnejše življenje. Prvi korak pri spremembi te navade je, da se tega zavemo in za stanje prevzamemo odgovornost. Drugi korak je, da navado spremenimo.

Če opazujete sebe ali koga drugega, boste verjetno opazili, da imamo ljudje različne strategije, s katerimi se zaposlujemo ali si podamo 'opravičila', da se nam ni treba lotiti neprijetnih zadev. Vsak od nas ima pogosto svoje 'globlje vzroke odlašanja' in sprememba je lažja, če jih raziščemo in osvobodimo, pogosto najlaže skozi samoizpraševanje ali pomoč nekoga, ki je vešč te naloge.

Priznani slovenski nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtovšek je v intervjuju za MMC RTV SLO dejal: “Kar se tiče staranja, sta med znanstveniki dve skupini: prvi menijo, da če nam bo tehnologija naklonjena, če bo medicina znala in želela uporabiti vse tehnološke izume (umetno srce, umetne žile …), potem bi lahko presegli leta Metuzalema in živeli tisočletja.

Večji del znanstvenikov pa verjame, da ima človeško telo rok trajanja, da se iztrošimo. Nekateri biološki mehanizmi tega trošenja, bodisi na ravni kromosomov ali molekul ali celic ali organov, nakazujejo, da bi lahko dočakali okoli 120 do 130, morda 150 let.”

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Sprememba je priložnost!
Strah pred spremembami je naraven. Vsaka sprememba namreč pomeni prehod iz znanega v neznano, tega drugega pa se praviloma bojimo. Za večino ljudi sprememba sicer ne pomeni toliko strahu samega na sebi kot strah pred morebitno izgubo, povezano s spremembami. Poglavitni razlog za strah je negotovost, ki jo prinašajo spremembe – in z njimi povezan stres.

Če je sprememba res neizogibna in nujna za preživetje, strah največkrat temelji prav na predstavi o neuspešnem spopadanju s spremembo in ne toliko na sami spremembi. Sprememb se bojimo, ker se ne čutimo "kompetentne" in menimo, da novemu položaju ne bomo kos, da nimamo dovolj energije in sposobnosti za spopadanje z novim.

Prebujanje v Čisto Zavedanje je popolna osebnostna preobrazba

Prebujanje v Čisto Zavedanje pomeni, da opustimo staro identiteto karmične vloge, njene programirane škodljive lastnosti in ustvarimo novo, zavedajočo se, prijazno, prijateljsko in ljubečo osebnost.

Neprebujeni je telesno napet, ujet v umu in se sploh ne zaveda Čistega Zavedanja. S prebujanjem se postopno naučimo sproščati telo, ustavljati um in vse bolj zavedati prisotnosti Čistega Zavedanja. Ko opustimo vse škodljive delne osebnosti in si ustvarimo novo osebnost, se za vedno preselimo iz uma v Čisto Zavedanje, ki je naše Bistvo, Esenca in Bit.

Leta in leta sem rabila, preden sem končno dojela, kaj pomeni ljubezen do sebe. Danes vem, da se ima človek rad, ko se zaradi ničesar ne obsoja, ker razume, da v vsakem trenutku ravna, kot takrat najbolje zmore in zna.

Vedno poskušamo narediti najboljše, kot glede na svoje občutje, sposobnosti in znanje v danem trenutku zmoremo in znamo. Z vsako novo situacijo, v kateri se znajdemo, postanemo malo bolj »odrasli«, bolj izkušeni in več vemo. Hkrati pa za nazaj po navadi tudi vse bolj samokritični. Pozabimo, da bi zanesljivo že prej ravnali bolj po »pravi« pameti, če bi že takrat vedeli, razumeli in zmogli toliko kot danes.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Ko si v življenje preprosto zaljubljen
Kaj je sploh sreča? To vprašanje si znanost (psihološka in tudi ekonomska) zastavlja že desetletja. Eno od največjih protislovij življenja je namreč prav v tem, da vsi želimo biti srečni, le redki pa vedo, od kod izvira sreča, kaj vpliva nanjo in kako lahko k njej prispevamo sami. 

Tako kot veselje, žalost, sovraštvo, krivda, ljubosumje … je tudi sreča čustvo. Ima svoje vzroke, ki jih lahko razumemo in nadziramo. Sreča je večplastna in tudi opredelimo jo lahko na številne načine. Včasih zahteva trud, drugič prav nobenega naprezanja. Kakorkoli obrnemo in kakorkoli si predstavljamo srečo, pa si za to, da bi bili srečni, za ta končni cilj, prizadevamo vsi, ne da bi se morali pri tem opirati na znanstvene razlage.

Obstaja več znakov, ki razkrivajo, ali sta s partnerjem v zdravem odnosu.
Vas mora za vašo zvezo skrbeti? Ne, če se prepoznata v teh opisih. 

1. Partnerja se drug drugega veselita 
Partnerja neznosno pogrešate, če ga dva dni niste videli? Se ga razveselite tudi takrat, ko je le za nekaj ur zapustil dom? Občutek veselja, ki ga ob pogledu na ljubljeno osebo začutimo, je znak, da uživamo v njeni družbi. 

Kaj je Čisto Zavedanje in zakaj je tako pomembno? je novi članek iz serije člankov o najbolj pomembnem Elementu v Obstoju, ki nam omogoča zavestno in zavedajoče se življenje.

Preden nadaljujemo z našo serijo člankov vam najprej sporočam odlično novico o napredku pri osvobajanju našega vesolja.

V sanjah sedim v prostoru, v katerem je veliko oseb. Ko jih opazujem, vidim, da so vsi v starih telesih. Vprašam jih, ali niste dobili novih teles. Rečejo, da niso. V tem trenutku se zavem, da sanjam, vstanem, stopim na stol in jih nagovorim. Rečem jim, da bodo dobili nova telesa, nove hiše in da bomo vse kriminalce odstranili. Vsi prisotni glasno zaploskajo.

Vir sreče smo mi sami, kadar živimo sebe

Življenje je pusto, če v njem ni žarkov sonca sreče in zadovoljstva, kajti to nas polni z energijo visoke vibracije. Kadar se dobro počutimo, smo oddajnik visoke vibracije in znatno laže dostopamo tudi do kreativnih idej. Smo največje darilo in vzor svojim bližnjim in svetu.

Če želimo biti v življenju srečni, je potrebno, da za srečo v svojem življenju poskrbimo sami pri sebi. Kadar je naš vir sreče odvisen od volje drugih ali od zunanjih okoliščin, vir sreče presiha, dokler morda celo ne presahne. Za trajni vir sreče zato lahko poskrbimo zgolj sami, da živimo srečno, smo pogumni in si sledimo.

V naši družbi znanost uživa velik ugled in spoštovanje. Upravičeno! Brez nje bi še vedno živeli v strahu pred naravnimi pojavi, hodili peš in prali na roke. Gre ji zahvala, da živimo v udobju, o kakršnem naši starši in stari starši niso mogli niti sanjati. Tehnološki napredek, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih, je resnično občudovanja vreden. Kljub temu pa znanost ni in ne more biti edini in zveličavni način razlaganja narave sveta.

Pravzaprav se je v vseh družbah doslej z razlago narave sveta že od nekaj ukvarjala filozofija. V današnji družbi pa smo zaradi veljave in prednosti, ki jih uživajo znanost in vse, kar se prišteva k njej, tudi filozofijo spravili med znanost. Posledično smo jo bolj kot ne zožili na tisti del, ki je dokazljiv: na filozofiranje o zgodovini filozofske teorije in filozofijah znanih, bolj ali manj starodobnih filozofov. V tem smo dobri.

Morda menite, da niste pretirano zaupljivi, vendar pa svet, v katerem živimo, temelji na našem zaupanju - ali vsaj na upanju.

Življenje smo zapletli do te mere, da se marsikomu zdi nemogoče - ali vsaj prenaporno - priti do vseh informacij, ki so nujne za kakovostno odločanje. Prav zato velik del svojih odločitev zaupamo tistim, o katerih menimo, da se bodo v našem imenu odločili bolje, kot bi se zmogli sami.

Je to v resnici zaupanje - ali pa gre zgolj za upanje?

“Življenje ni stresno. Stresna je negotovost zaradi prepričanja, da je prihodnost nepredvidljiva.” Mateja Kunc

Z naraščajočim nelagodjem in začudenjem opažam, kako razširjeno postaja prepričanje, da je življenje vedno bolj zahtevno, stresno, nepredvidljivo in neobvladljivo. Posledično naj bi bilo naše duševno zdravje tako ogroženo, da mu sami nismo več kos.

Za žalost, recimo, danes velja, da je simptom depresije, če traja več kot štirinajst dni. Žalost naenkrat ni več naš normalni čustveni odziv, ampak simptom resne bolezenske motnje. Iz zdrave žalosti smo naredili bolezensko depresijo, iz depresije pa v mnogih ozirih industrijo. Danes skoraj ni več mogoče, da bi bili žalostni ali otožni, ne da bi nas vsaj kdo imel za depresivne.

Piše: Jana Pristovšek

Spoznanje, koliko hrepenenja je v vas, koliko sanj, želja. Težko je brskati po sebi, saj je človek sam sebi najbolj neizprosen sodnik. Zato bodite nežne s sabo, imejte enaka pravila zase in za okolico. Če ne veste, kakšna pravila uporabljate, si svojo situacijo predstavljajte, kot da je to situacija vaše najboljše prijateljice. Bi bili odgovori enaki? Ste enako razumevajoče? Jo tolažite ali obsojate? Spoznavajte sebe in se začnite imeti rade.

Samopodoba
Zdaj je čas, da se soočite s samopodobo. Ste samozavestne, tako nastopate, take vas ljudje vidijo, ste uspešne, sposobne, prijetne. Pravzaprav vam marsikdo zavida vaše življenje, potovanja, čas, ki ga same razporejate. Vendar se samozavestno vedenje dá tudi natrenirati. Samopodoba pa je nekaj drugega. Samopodoba je ocena vaše duše, ocena vaše biti. Sega daleč globlje od deloma razumske samozavesti. Samopodoba je tista ocena lastne vrednosti, ki vam pove, kaj si zaslužite in česa ne, kaj lahko dobite in česa ne. Neprestano tehta, meri, ocenjuje in sporoča.

Prebujanje v Čisto Zavedanje: Prebudite se in postanite zavedajoče se Bitje Ljubezni in Modrosti

Prebujanje v Čisto Zavedanje je vrhunski osebnostni razvoj, pri katerem se s samoopazovanjem, opuščanjem škodljivih navad ter ustvarjanjem novih in koristnih vse bolj zavedamo Čistega Zavedanja, ki prežema celotni Obstoj.

Čisto Zavedanje nam omogoča zavest, pozornost in zavedanje Čistega Zavedanja. To je naša resnična Identiteta: mi smo zavedajoča se bitja Čistega Zavedanja, Ljubezni in Modrosti.

Pogosto beremo izpovedi ljudi, ki zelo obžalujejo, da so bili v življenju nezvesti do sebe in spodbujajo druge, češ, naj ne delajo istih napak. Ob tem se pojavlja vprašanje, o katerem je vredno razmisliti. Namreč, kaj bi nas lahko pripeljalo do tega, da postanemo nezvesti sebi?

Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, si moramo najprej odgovoriti na drugo, še pomembnejše in sicer, kako smo sploh lahko nezvesti do sebe. Ko se trudimo ustreči pričakovanjem drugih, ko pozabimo na radost, ko zaradi odzivov okolice odstopimo od svojih ciljev - nam to počne nekdo drug ali si to počnemo sami? Vem, da je to včasih zelo težko sprejeti, a je nesporno, da si to počnemo sami. Bodisi zato, ker nimamo dovolj jasno začrtane lastne poti, bodisi ker mislimo, da bo tako za nas kljub vsemu še vedno najbolje.

Kaj loči uspešne ljudi od neuspešnih? Uspešni ljudje točno vedo kaj hočejo, neuspešni pa se niti ne zavedajo razlike med želeti, upati, sanjariti in hoteti. Kadar nekaj zares hočem, sem si običajno tudi že postavil zelo konkreten cilj.

Uspešni ljudje vedo, da je za življenje potrebno tveganje, neuspešnim pa vladajo bojazni, zaskrbljenosti in strahovi. Tveganja morajo seveda biti primerna sposobnostim in za začetek ne prevelika. Vsako tveganje, ki prinese uspeh, pa poveča tudi samozavest.

»Življenje ne pozna lekcij, ki bi bile ustvarjene in namenjene za našo rast.«

Pogosto lahko naletimo na nauk, da moramo svoje trpljenje sprejemati kot lekcije, ki naj bi nam jih življenje namenjalo za našo rast. Pa je to res? Je naš razvoj res stvar tega, kolikokrat bomo trpeli in bili na življenjskem dnu?

Trdno stojim za tem, da je pogled na življenje, ki poveličuje trpljenje, neutemeljen in napačen. Nekaj takega, kot če bi trdili, da potrebujemo izkušnjo težkih prometnih nesreč, da bi se lahko razvili v dobre voznike.

Kaj je ljubezen?
Ljubezen - koliko razmišljanj, sanjarij, pesmi, izpovedi, filmov, knjig . je povezanih z njo! Z ljubeznijo se v življenju srečujemo na mnogo načinov. Dovolj je, da gremo na ulico, prižgemo televizijo ali radio, odpremo knjigo - povsod je prisotna. Ljudje besedo ljubezen različno dojemamo in doživljamo.

Če bi naredili anketo o tem, kaj komu pomeni ljubezen, bi verjetno dobili celo paleto raznovrstnih odgovorov, vsi pa bi izžarevali prijetno energijo, pozitivnost, povezovalnost, vključujočnost . Kako bo človek razumel in doživljal ljubezen, je odvisno tudi od njegove starosti, izkušenj in predvsem od njegove osebno-duhovne zrelosti.

V zadnjem času se veliko govori o tem, da moramo za dobro duševno počutje znati svoja čustva izražati, ne pa jih potlačiti. Temu bi v luči dognanj življenjeslovja težko pritrdili in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker vsa čustva, ki jih čutimo, vedno tudi izrazimo, in drugič, ker nobenega čustva ni možno potlačiti.

Čustva nam omogočajo, da se lahko bolj zavedamo svojih misli. Manj prijetna čustva nas opozarjajo na misli, ki jih bo potrebno spremeniti. Ko čutimo na primer jezo, rešitev ni v tem, da jo brezkompromisno izrazimo tako, da damo drugim jasno vedeti, da smo nanje jezni. Češ, da je to zdravo in imamo do tega pravico. Precej bolj verjetno je, da bomo na ta način ustvarjali ali poglabljali konflikte, zaradi katerih bomo čutili še več jeze.

V Čistem Zavedanju ni Zla

Ena od prvih stvari, ki sem jih spoznal, ko sem se začel prebujati, je bila, da v Čistem Zavedanju ni Zla. Dojel sem, da bo to spoznanje ukinilo Zlo in popolnoma spremenilo ljudi in življenje v našem vesolju.

Zlo obsega vse dejavnosti (misli, občutki, čustva, besede in dejanja), ki škodujejo in uničujejo ljudi, živali in naravo. Zlo se izraža kot laganje (teorija) in nasilje (praksa).