Učiteljica, ki je učila 6 letne otroke matematiko, je dečka po imenu Arnav uprašala: “Arnav, če ti dam 2 manga in nato še 2, koliko jih boš imel?”

“5”, je rekel Arnav.

Učiteljica ga je vprašala še enkrat: “Če ti dam 2 manga in nato še 2, koliko jih boš imel?”

“5”, je ponovil Arnav.

Učiteljica je postala jezna. Spomnila se je, da Arnav ne mara manga, zato je še enkrat poskusila, tokrat z jagodami.

“Arnav”, je rekla, “če ti dam 2 jagodi in nato še 2, koliko jih imaš?”

Zakaj se dandanes zdi, da so razmerja tako težka? Zakaj toliko razmerij propade, čeprav se trudimo po najboljših močeh? Smo ljudje postali nezmožni ohranjati dolgotrajna razmerja? Ali pa smo preprosto pozabili, kako ljubiti? Ali pa smo pozabili, kaj ljubezen sploh je.

Resnica je v tem, da nismo pripravljeni. Nismo pripravljeni na brezpogojno ljubezen in na vse, kar to potegne za seboj, ne glede na to, kako močno trdimo, da smo. V resnici nismo pripravljeni niti resnično pogledati vase, se spoznati, se sprejeti in začutiti ljubezen, ki smo. Kaj šele, da bi to začutili do drugih bitij na tem svetu.

Pogosto se nam zgodi, da moramo sodelavcu, prijatelju ali najbližjemu povedati, da nismo zadovoljni z rezulati njegovega dela, opozoriti na napako, slabo delo ali neustrezno komunikacijo. Le kako to narediti? Težko nam je, ne pridemo z besedo na dan in jezo ter nezadovoljstvo držimo v sebi. Zatiskamo si oči in ne povemo.

Je to rešitev? Ni. Vsakdo si zasluži pošteno povratno informacijo (feedback) in to čim prej. Zavedajmo se, da se vsi učimo na lastnih napakah in vsak spodrsljaj ali padec vzemimo kot novo izkušnjo, kot še eno stopnjo v razvoju svoje osebnosti. Učenje na lastnih napakah je predpogoj za uspešen osebnostni razvoj. Zato je tako imenovano »povratno sporočilo oz. feedback« tako pomemben. Povratno sporočilo je način učenja. Kot otroci smo se učili hoditi, padali smo in se pobirali, a smo se naučili. Hodimo!

Kako napredovati?
Potrebujemo informacije o resnični zgodovini sveta in človeštva. Razumevanje sveta, obstoječe koncepte znanosti moramo nadgraditi z znanjem, ki odstira širši pogled. Spoznati moramo, kdo smo in od kod prihajamo ter kakšen je smisel življenja. Potrebujemo znanje o nematerialnem področju, področju metafizike, od koder izhaja življenje.

Kako začeti? Najprej se morate iskreno odločiti za svoj napredek. Z vašim napredkom se spremeni družba in svet okoli vas. Napredek bo zahteval vašo energijo in prinesel ovire, s katerimi se bo treba spopasti. Ste pripravljeni za to?

Disciplinirati otroka je eden od naj težjih delov starševstva. To je proces, ki zahteva predanost in vztrajnost. Eden od ciljev discipliniranja otrok je naučiti jih samodiscipline. Učimo jih, kako razlikovati, kaj je prav in kaj ne tako, da se bodo nekoč lahko sami odločali brez našega posredovanja.

Ko učite otroka discipline morate paziti, da to delate z ljubeznijo. Kaj to pomeni? Za začetek ne disciplinirajte, ko ste jezni. Ko ste pred izbruhom jeze, globoko vdihnite vzemite si trenutek, da se pomirite in šele potem pristopite k otroku. Z drugimi besedami, mislite preden ukrepate. V učenje discipline ne smejo nikoli bit vključeni osebni napadi. Nikoli ne zmerjajte oroka z grdimi imeni.

Vzroki zagate
Zakaj se družbena kriza hitreje ne premakne k pravim rešitvam? Ker manka razumevanja, kaj se v resnici dogaja, kakšen je skriti cilj v ozadju globalnega dogajanja in ker se ne zavedamo, da je naše pojmovanje stvarnosti in znanje v naših glavah obupno zastarelo.

Imamo dva problema: ne zavedamo se, da je sedanje znanje zastarelo, novega pa nam nihče ne ponuja. Kako bi ga le, kajti z neukimi in prestrašenimi ljudmi, polnimi omejujočih prepričanj in predstav je mnogo laže manipulirati.

Otroštvo – v objemu sanj, živosti, razigranosti in neskončnih želja. Se še spomnite vaših prvih poklicnih želja? Ko bom velik bom veterinar, pilot, košarkaš, kozmetičarka, pevka, kuhar….Ko bom velik, bom postal slaven, bogat, bom potoval po svetu, bom srečeval zanimive ljudi, bom pomagal revnim…

Ko bom velik, bom počel tisto, kar imam rad!… O da, takrat smo vsi vedeli oz si vsaj želeli, kateri naj bo naš sanjski poklic in kaj je tisto, kar nas bo osrečevalo.  Takrat smo zaupali in verjeli vase in se nismo ozirali na "življenje okoli nas". Bili smo drzni in samozavestni na svoji poti.

Spoznanje, ki nam vse močneje prodira v zavest, je jasno: staro ne ustreza več. Ustvarja vse večjo stisko. Potrebna je sprememba.
Na omenjeno notranje spoznanje se ljudje odzovejo na tri načine.

Prvi, ki jih je največ, ne vedo in ne razumejo, kaj se zares dogaja. Nezadovoljni bentijo nad razmerami in s prstom kažejo na oblast ter domnevne krivce za nastali položaj. Ne zavedajo se lastne odgovornosti in dejstva, da je rešitev nesmiselno pričakovati od drugih. Poglavitna lastnost te skupine je nemoč. Izhaja iz zastarele predstave, da je človek nepomembna svet v vesolju, ki jo vetrovi premetavajo sem in tja.

To, kar živimo, to, kar izkušamo v sedanjosti, to, kar se nam dogaja v naših odnosih, težave, s katerimi se soočamo danes – vse to je posledica energijskega dogajanja v nas. Marsikomu se takšna izjava lahko zdi kruta, lahko celo izzove jezo ali upor večinoma v smislu "to pa že ni res; kaj sem pa hudega storil, da moram sedaj to trpeti ali pa se ukvarjati s temi težavami …" Vendar pa je to zato, ker nimamo širšega pogleda na svoje življenje.

Življenje ni samo to, kar lahko otipamo z roko, okušamo na jeziku, vonjamo v zraku, slišimo po radiu ali vidimo na internetu, televiziji. Življenje je veliko več, je kompleksen "sistem" vzroka in posledice, je mala, osnovna in srednja šola ter fakulteta, katerih glavni namen je spoznavanje samega sebe, svojih notranjih globin in zakonitosti, po katerih delujemo. Učimo se čutenja samega sebe, obvladovanja svojih priučenih in vcepljenih impulzov ter zavedanja širše slike življenja. Ko to imamo, ne potrebujemo več nobene diplome, ker vse, kar nam pride na pot, sprejmemo kot darilo učenja.

Nasilje ženske nad moškim
K meni se naroči moški, ki kot uvodni stavek pove, da je žrtev nasilja svoje žene in to že nekaj let. Ker to ni osamljeni primer in ker se o tem na glas ne govori, sem se odločila, da se malce bolj poglobim v bolečino, ki jo doživljajo moški, ki so tarča nasilnega izživljanja njihovih partnerk in žena.

V zavesti vsakega od nas velja in je verjetno tudi sam že zasledil ali bil priča nasilnemu vedenju moškega do ženske. Kaj sama razumem kot nasilje? To je vsaka oblika vedenja ene osebe do druge s ciljem poniževanja, omalovaževanja, poškodovanja tako fizično kot čustveno, kar pušča na osebnosti posameznika trajne posledice. Oblike nasilja so tako verbalno, psihično, čustveno in fizično, med nasilje enega posameznika nad drugim štejemo lahko tudi spolno ter finančno nasilje. Zloraba moči enega partnerja nad drugim poškoduje partnerski odnos ter razbije zaupanje in medsebojno spoštovanje, ki sta temelja za približno normalen odnos.

»Podrejenost žensk je vedno obstajala, spreminjajo se le pojavne oblike,« vprašanje o razmerjih med spoloma v današnjem družbenem prostoru in časa osvetljuje antropologinja in članica nevladne organizacije Inštitut 8. marec Nika Kovač. In čeprav so ženske v boju za pravice dosegle veliko, kar je bilo še pred desetletji nepredstavljivo, so procesi, ki vodijo k enakosti, zelo počasni, dodaja sociologinja in profesorica z ljubljanske fakultete za socialno delo Darja Zavir.

V neopatriarhatu, ki ga živimo v današnjem času, kot pravi Darja Zaviršek, ženske niso več šibkejše, odvisne in intelektualno inferiorne, temveč emancipirane, avtonomne in zaposlene ter zato tudi napadane. Priča smo neokonservativnim silam, ki žensko potiskajo nazaj v sfero doma, v tem duhu pa se zavzemajo za tradicionalno ženskost in moškost.

Načini, da se ženske počutijo bolj seksi ...
Raziskava s strani britanske trgovske verige House of Fraser je ugotavljala, kdaj se ženske počutijo najbolj seksi. V raziskavi je sodelovalo okoli 2.000 žensk, največ se jih je počutilo najbolj privlačnih v svojih tridesetih letih. Za najbolj seksi starost velja številka 34.

Kar 64 odstotkov žensk v svojih tridesetih je dejalo, da so izbrale ta leta zato, ker so zdaj bolj samozavestne. Kar 34 odstotkov pa jih je dejalo da je razlog v boljšem razmerju.
Okoli 26 odstotkov jih je kor dodaten razlog navedlo, da so zdaj bolj samozavestne v spalnici in da imajo tudi večji libido.

Če hočeš več od svojega življenja, ne čakaj na naslednje leto, ampak začni s spremembo že danes!

Sprememba je pomemben del življenja, je rekel Robin Sharman

1. Napake, ki si jih naredil v preteklosti, pusti za sabo

Super je, če se iz svojih napak lahko nekaj naučimo, a ne pusti, da le te danes določajo kakovost tvojega življenja. Prekomerno osredotočanje na tvojo preteklost, ti bo zagotovo poslabšalo kvaliteto tvojega življenja danes in jutri.
Zate imam preprosto vajo. Na hitro naredi povzetek preteklega leta. Na ta način se boš lahko iz svojih najboljših in najslabših trenutkov nekaj naučil ter bil bolje pripravljen na jutrišnji dan.

Obstajajo bolj in manj romantične duše. Nekatere dame imamo v glavi malce izkrivljeno predstavo, kaj to je zaljubljenost in kaj vse naj bi nam moški dal. Ko se zaljubimo, smo tako ali tako zaslepljene in na svežega partnerja projiciramo naše predstave o tem, kakšen naj bi on bil. In proces poteka tudi obratno.

Hormončki zaljubljenosti in kemije v možganih trajajo različno dolgo, v povprečju od nekaj mesecev do dobrega leta dni. No seveda nekateri pari uspevajo skozi odgovorno negovanje odnosa ostajati v stanju ljubeče pripadnosti tudi do konca življenja, pa temu posplošeno rečemo, da sta bila celo življenje zaljubljena. Naša zaljubljenost in vrenje hormonov je namenjeno temu, da spočnemo otroka in s tem nadaljujemo vrsto, če temu takole grobo rečem. Narava je pač bolj pametna od človeka.

Dobra roba

Ko opazujem sebe in druge vidim, da bi vsi radi dobili čim boljšo robo, čim boljšo žensko, nihče ne želi robe z napako. Včasih ko si priznam, kaj vse bi morala moja ženska biti, se zdi, da v resnici iščem nadnaravno žensko, boginjo, ne pa človeško žensko. Zdi se, da bi vsak rad že dobil lepo, zrelo, uravnovešeno… popolno žensko, ko pa jo bolje spozna, ugotovi, da je dobil žensko s cel kup napakami in spet druge zgledajo boljše ali celo popolne. Želim, da je samozavestna, prijazna, nežna, krotka, da nima preveč svojih problemov, strahov, skrbi, da ima čas, voljo in energijo, da se veliko ukvarja z mano.

Intimnost
Kaj sami pojmujete pod intimnost? Je to za vas ljubljenje, seks, spolna združitev? Ali lahko pod pomen intimnosti vtkemo tudi osebnostno in čustveno intimnost? Pri tem malce špekuliram, da je zveza dveh različnih posameznikov dejansko močna intimna shema.

Dve različni osebnosti sta se zaljubili, hormoni so večinoma opravili svoj divji ples, pristanemo v odnosu s to osebo in tvorimo skupnost, ki nosi vizijo trajnosti, ostati eden ob drugem v dobrem in slabem se podpirati in negovati, ali kako že gredo zaobljube. Kar je lepo in prav. Glede na to, da živimo skupaj, si delimo približno enako vizijo skupne prihodnosti, večinoma tudi rojstvo otrok torej oblikovanje družine, zastavimo si kot par približno enake cilje ter skupaj spimo, se ljubimo in seksamo.

Je z novimi tehnologijami več varanja kot včasih? Se odnosi zaradi novih tehnologij spreminjajo? Je preverjanje partnerjevega telefona normalno?
"Odnosi spreminjajo, to je njihov potencial. Ta sposobnost odnosa, da spreminja možganske strukture, je temelj psihoterapije," pojasnjuje zakonska in družinska terapevtka as. dr. Barbara Kreš.

Veliko se ukvarjate tudi s tem, kako lahko odnosi spreminjajo človeka ... Kateri odnosi so za človeka najpomembnejši?
Na človekov razvoj seveda najbolj vplivajo odnosi s starši oziroma primarnimi skrbniki, ob katerih otrok vzpostavi svoje možganske povezave in razvije svoj način čustvovanja. Ti odnosi predstavljajo nekakšno matrico za navezovanje vseh ostalih odnosov v življenju posameznika.

Prideta gospod in gospa. Stara sta malo čez šestdeset let, oba še zelo aktivna, zaposlena in živita narazen, on na Štajerskem in gospa v prestolnici. Videvata se čez vikend in občasno kakšen dan med tednom, ko pride on k njej na obisk. Gospa ima od prej široko socialno mrežo in je priljubljena saj rada govori, se druži in zabava družbo. On je bolj zadržan, samotarski in nikakor ne more razumeti, da ima ona potrebo iti ven s prijatelji in prijateljicami ter z njimi čvekati dolgo v noč. To ga mori.

Ko zaključi z delom, ima čas razmišljati vse sorte. Muči ga ljubosumje, saj je sto kilometrov oddaljen od svoje izbranke, pa si ne more pomagati in po cele večere in noči tuhta o tem. Ko se slišita, ji po telefonu govori in govori, lahko tudi po uro ali dve, da sta od prepričevanja in vedno ene in iste debate že vsa utrujena.

V življenju vsi mi pogosto sprejemamo odločitve, ki se kasneje pokažejo za nespametne, preuranjene ali neprimerne. Pogosto jim sledi obžalovanje in kesanje, saj so včasih posledice naših odločitev boleče, nepredvidljive ali pač neugodne za nas. Poznate?

Pri svojem delu s strankami v Svetovalnici se zelo pogosto soočam z ogromno, tako rekoč neizmerno čustveno bolečino posameznikov, ki so se ločili od svojih partnerjev ali partnerk in so to kasneje obžalovali. V navalu jeze ali razočaranja so potrgali nitke odnosa, odšli in se niso bili pripravljeni pogovoriti in razčistiti vzroka, zakaj je sploh prišlo do nesporazuma ali nekega dogodka, ki je povzročil tako drastično odločitev. Včasih nam hipna bolečina zamegli zdrav razum, reagiramo brez razmisleka, škoda je storjena.

Sicer nisem čisto prepričana, zakaj so si pred nekaj desetletji izmislili termin »nadarjeni otroci«, a tako sedaj v osnovnem šolstvu opredeljujejo otroke, ki so nadpovprečno inteligentni, kot bi jaz temu rekla. Sicer je res, da besedna zveza »nadarjeni otroci« zajema nadpovprečno nadarjenost ne zgolj pri merjenju inteligenčnega kvocienta temveč zajema testiranje otroka na področju glasbe, umetnosti ter vodstvenih sposobnosti oziroma da otrok izkazuje nadpovprečne sposobnosti mišljenja.

Danes razmišljam o naših brihtnih otrocih. K meni prihaja vedno več staršev v močni stiski, ker ne zmorejo spremljati, vzgajati in krotiti svojih izjemnih otrok. Ki jim povedo pri petem letu starosti, da nekaj ne bodo naredili, ker jih to ne zanima, da rišejo takšne slike, da stojiš in debelo gledaš, da je osemletniku povsem jasno, kaj se v družini dogaja ter da se v drugem razredu osnovne šole dolgočasi, saj ves učni program že obvlada.

Ko skozi leta spremljaš vso to "silno" komunikacijo skozi elektronske medije, ne moreš mimo preproste ugotovitve, da se vso ljudsko umsko, intelektualno, čustveno in "humorno" dno v pretežni večini konča z dvema modnima črkama: »Lp«.

Tu nekje se sliši tudi tista s figo v žepu: »Oglasi se kaj!«

Po vzoru takšne mentalne siromaščine je med nepregledno množico podobnih tudi: »Čas je denar.« V isti sapi namreč čuješ: »Joj! – nimam časa,« ki mu v glavnem sledi še kakšen trapast, v največ primerih lažniv izgovor.

Vsi smo že kdaj doživeli bolečo izgubo, ki smo jo zelo težko preboleli. Razlog, da se tako oklepamo ljudi in situacij, ki nam ne služijo več, je strah pred spremembami in neznanim ter tudi strah pred samoto.

Težko je izpustiti preteklost, še zlasti takrat, kadar se vidimo kot žrtev, ki je v nekaj vložila veliko energije in truda, a na koncu tudi to ni bilo dovolj. Oklepamo se prijateljev in partnerjev, ki smo jih že leta nazaj prerasli. Oklepamo se starih čustev – še zlasti bolečih – o katerih ves čas razmišljamo, ker ne znamo oprostiti niti sebi niti drugim.

Triletni otroci imajo pogoste napade trme. Nekaj si zapičijo v bučko in ne odnehajo dokler tega, kar so si zahoteli, ne dobijo. Če jim tega starši ne omogočimo, se trmasto držijo, užaljeno, mogoče se celo vržejo sredi trgovine na tla in tulijo v ihti in trmi, da dosežejo svoje. Vsi starši smo verjetno tole fazo dali čez pri svoji zlati mulariji.

Kaj pa se zgodi, ko zelo podobno reagirata odrasla človeka?
Moški in ženska, ki tvorita partnerski odnos. Skupaj sta dobro desetletje, nimata otrok, imata materialno vse, kar si poželita, marljivo delata vsak v svojem poklicu, prihajata pozno zvečer domov. Znata se ‘zahaklati’ za vsako malenkost in potem dokazujeta eden drugemu, da ima sam seveda sto procentni prav in da ima druga stran povsem narobe. Druga stran seveda trdi povsem enako. In ne odstopata.