~ Kako natančneje ugotoviti, kaj čutijo in dojemajo vaši prizadeti otroci ali odrasli ~

Kaj dojemajo in čutijo vaši otroci ali odrasli, ki so avtistični, gluhonemi, prizadeti s cerebralno paralizo, bipolarnostjo, shizofrenijo, Downovim sindromom, ali če so v komi?

Kako srečni bi bili mnogi starši, če bi lahko pokukali v misli, čutenje in občutke svojih prizadetih otrok, katerih bolezen jim onemogoča normalno komunikacijo z njimi?

Odločil sem se, da pozvonim. Takoj mi je prišel odpret debel, preveč oblečen gospod. Zleknil sem se v obrabljeno zofo v njegovi sobi za risanje. Na televiziji je bil nekakšna oddaja predvajana zelo potiho. Ko mi je podal sok, za katerega nisem prosil, je dejal: »To je moja priljubljena oddaja.«

To so bili zame težki časi. Prijatelji so mi priporočili tega gospoda. Držal se ga je sloves, da lahko resi mnogo… čudes, a da niti vstane ne iz svojega udobnega naslonjača. Že samo preko pogovora s tabo, je lahko odkril skrivnosti v obliki prispodob.

Ljudje se spreminjamo, to je dejstvo. Skozi rast, odraščanje, situacije, ki nam dajejo izkušnje in drugačen pogled na dih, življenje, ljudi, dogodke. Dajo nam drugačen Obraz. Vrnite se v svojo mladost in pomislite, kako zelo ste od takrat spremenili sebe in svoje lastnosti. Pomagate si lahko že s spominom na vašo pisavo, ki je bila, ko ste bili otrok, še veliko manj izklesana, kot je sedaj. Opazi se tista otroška razposajenost, ko je bil list papirja popolnoma počečkan z vsemi barvami, danes pa je besedilo v predalčku svoje pokončnosti – razuma, odgovornosti, resnosti.

Naš notranji svet se ovija v podobe krhkih sanj in se po drugi strani z vsakim stoletjem sooča z vedno bolj napornim svetom, ki ga živimo in v katerem smo … Vse to se odraža v naših potezah, gibih, mimiki, predvsem pa v vsakodnevni izraznosti, ki jo kažemo v odnosih z drugimi ljudmi.

Princesa Merida je še zelo mlada, vendar je že trdno odločena, da bo šla skozi življenje po svoji poti. Odločitev je preprosta in v nekem smislu celo trivialna, saj človek ne more hoditi po poti koga drugega. Ali pa ni tako preprosto.

Tam sta kajpak tudi oče in mati, saj naj bi princesa nekoč postala kraljica, kar pomeni, da ravno ne more utirati čisto svoje poti skozi življenje, saj je njena usoda določena že vnaprej. A zadeva ni preveč kompleksna. Toda vprašanje se kljub temu zastavlja in je dobro: Kaj v resnici pomeni iti skozi življenje po svoji poti?

V četrtkovi jutranji radijski anketi so poslušalci o vzrokih za težave Tovarne čevljev Peko nanizali svoja mnenja o vzrokih za težave in nekaj predlogov za izhod iz njih. Radijci so oddajo sklenili s Prešernovo pesmijo Apel in čevljar, ki jo je zapel Jure Ivanušič.

Slikarjev pouk v pesmi - podobno je napisal tudi Puškin - je bil, naj ne kritiziramo vsevprek, temveč previdno in dobronamerno le tisto, kar sami znamo bolje in bi bilo prav. Kar nas tako silno moti pri drugih, je pogosto prav naša slabost, ki si je nočemo priznati in je odpraviti. Torej s kritiko "svojo podobo na ogled postavljamo".

Zaupanje, ob bok vrednotam, postaja čedalje bolj pereč problem v svetu: zaupanje v sistem, zaupanje v posameznika. Kitajski pregovor pove veliko: »Ko obstaja zaupanje, ne potrebuješ dokazov. Ko zaupanja ni, noben dokaz ne zdrži!«

Ne tako dolgo nazaj sem se s sodelavci z vseh vetrov Evrope spustil v debato o demokraciji. Čeprav je imel vsak izmed nas nek svojstven pogled na demokracijo in na to, kaj demokracija sploh je ter kaj predstavlja, je bilo skupno vsem, da smo bili polni hvale in dobrih zgledov. Samo eden izmed nas ni komentiral nič. Presenetljivo je bilo predvsem to, da je ravno ta sodelavec prihajal iz dežele, kjer se je demokracije »rodila« – iz Grčije.

Filozof Sokrat je organiziral veliko pojedino. Medtem, ko so jedli in pili, so bili gostje povabljeni, naj izberejo eno filozofsko temo, da bi razpravljali o njej.
Predmet diskusije je bil izbran: govorili bodo o ljubezni.
„Poskusili bomo opredeliti ljubezen, kako se počutimo, kadar sami ljubimo in kako, kadar smo ljubljeni.“ je rekel Sokrat.

Zacela je Fedra, nato je govoril Pausenis in se Eriksimas, ki je govoril namesto Aristofana, kateremu se je grozno kolcalo. Ko se je počutil boljše, je še enkrat prosil za besedo.Takrat je ustregel družbi s čudovito in globoko zgodbo.
Povedal je naslednje:

Dolgotrajna zveza ni samoumevna in je na trenutke ni čisto enostavno vzdrževati. Včasih je med razhodom in ohranitvijo uspešne zveze lahko le malo razlik, a so te ključne. Poglejmo, kakšne so majhne skrivnosti uspešnih parov.

Praznovanje posebnih obletnic
Datum vaše poroke ali obletnico pričetka zveze verjetno ne vesta le vidva, temveč tudi vsaj nekaj članov družine in prijateljev. Uspešni pari, ki jim dolgo časa uspe ostati skupaj, pa praznujejo tudi obletnico kakšnega manjšega, a toliko pomembnejšega dogodka: prvi poljub, prve skupne počitnice, dan, ko sta izvedela za nosečnost ipd.

Kako zavestna bitja komunicirajo med seboj? Ali se ta komunikacija vzpostavlja tudi med bitji z nižjo ravnjo zavesti? In če se, kako se informacije prenašajo med posameznimi osebki?

Gotovo ste že slišali, da rastline bolje uspevajo, če se pogovarjamo z njimi. Kako je to mogoče? Ker občutijo našo skrb in ljubezen. Da je to res, je dokazal raziskovalec Cleve Backster, ki je svoja osupljiva dognanja objavil v knjigi Skrivno življenje rastlin (The Secret Life of Plants). Po bogatih izkušnjah z detektorjem laži je nekega dne prišel na misel, da bi preveril, ali se v rastlinah dogaja kaj podobnega kot pri človeku, pri katerem se mentalna stanja verno odražajo v električnem potencialu kože. Ugotovil je, da rastline reagirajo zelo podobno kot človek; močni električni signali so se na listih pojavili že, ko je le pomislil, da bo na poligraf priključeno rastlino poškodoval. Rastlina je torej zaznala njegove misli!

Ali spadate med množico ljudi, ki dan za dnem pridno dela, pa komaj poveže konec s koncem? Potem imate smolo, da ne znate razmišljati na pravi način. Denar in blaginja sta namreč povezana z miselnimi vzorci bogastva.

Pomanjkanje miselnega vzorca 'bogastvo' se manifestira na različne načine:
•    Ko dobite plačo, se zakadite v supermarket in si nakupite dobrot. Vsaj enkrat na mesec se hočete počutiti bogate.   
•    V službi ste med najboljšimi delavci. Ko pa se deli povišica, vas šef največkrat spregleda. Šefi so zelo intuitivni in točno vedo, pri katerem delavcu lahko prihranijo. Čutijo vaše vibracije. 
•    Stalno ste na razpolago sosedom in prijateljem za razne usluge. Ko pa vi potrebujete uslugo ali pomoč, si ne upate prositi zanjo ali pa je ne dobite.

Sami obolimo, sami se lahko pozdravimo. Je to res? Je, a pod pogojem, saj če v nas ni volje in namena raziskati vzrokov, ki so nas privedli v bolezen, dokončne ozdravitve skoraj nikoli ni.

Običajno, tudi pri težjih in usodnejših boleznih, blažimo le posledice. Bodisi z zdravili, s številnimi alternativnimi oblikami zdravljenja, z lastno voljo, spremembo prehrane ali odnosa do življenja. Večinoma boleznen le delno pozdravimo, jo zabrišemo in neredko prestavimo na kasneje, ko ob ponovljenem vzroku ( mišljenju, odnosu, obnašanju, čustovvanju ) spet plane na dan.

Čeprav bo v tem besedilu govora v glavnem o domišljiji, bom sestavek začela z opisom tišine in njenega pomena za razvoj domišljije.

Tišina je nadvse pomemben element v človekovem življenju. Kljub temu, da nam je vsem dobro znana in smo večinoma prepričani, da nam ni tuja, je v dandanašnjem vsakdanjem življenju močno primanjkuje. Tišina je nekaj, kar je za naš občutek sicer 'nekje prisotno', pa vendarle se moramo vprašati ali jo sploh zares doživljamo.

Otroci zanjo živeti iz tega trenutka
imenovanega zdaj,
odrasli se izgubljamo bodisi v preteklosti,
ali skrbeh za prihodnost, bodisi sanjarjenju.
Otroci vsak dan znajo narediti kaj,
da se igrajo, zabavajo in imajo lepo,
odrasli smo na to že povsem pozabili.
Otrokom je vseeno, kako jih vidijo drugi,
nam odraslim je to še kako pomembno.
Otroci znajo biti spontani,
mi odrasli smo žal pozabili na to.
Hvalabogu, da imamo vsi to možnost
obuditi otroka v sebi.

Šele ko padeš, se lahko pobereš. In takrat imaš idealno možnost, da se pobereš drugačen, spremenjen, z zavestjo in srčnostjo. Res je, da moraš najprej sebi in drugim priznati, da si padel. In to ni lahko. Naš ego ni navdušen nad tem. Zato veliko ljudi že v osnovi ne prizna, da je padlo. S tem zanikajo svojo možnost, da postanejo drugačni, da življenje in sebe vidijo v drugačni luči.

Kakšna škoda se zgodi vsakič, kadar je pomembnejši zunanji izgled od iskrenosti in od tistega kar nosimo v sebi. S tem že v osnovi zanikamo sebe takšne kot smo. In iz te pozicije ne moremo rasti. Ker je izhodišče zlagano.

Superheroje v stripih s bili ustvarjeni kot motivacijske osebnosti, ki varujejo ljudi pred vsem slabim. Postavili so močna moralna pravila in tvegali svoja življenja za varnost javnosti. Postali so eden glavnih navdihov za otroke in odrasle, predstavljali so glavne vrednote v družbi. Vendar smo skozi leta ugotovili, da jih poleg občudovanja dojemamo kot ljudi z svojimi čustvi, težavami in napakami. Da so taki, kot smo vsi ostali.

Te lekcije niso prišle od Batmana in Spidermana, ampak od Bruce Wayna in Petra Parkerja (alter ego batmana in spidermana).

Piše: Natalija Pavlin v novi številki Karme plus

Ženska energija predstavlja življenjsko silo, ki ustvarja novo življenje. V današnjih časih je ta energija vse pogosteje zlorabljena in zmanipulirana, zato ima čedalje več žensk težave s sprejemanjem svoje ženske energije (jin) in s tem tudi svoje ženskosti, kar se odraža v vsakodnevnem življenju.

Pri "moškemu" načinu delovanja ženske velikokrat prihajamo do navzkrižja s svojim ženskim bistvom in ne delujemo v skladu s sabo. Posledice takšnega delovanja pa se kažejo kot bolezni rodil, neplodnost, v blažji obliki pa kot notranje nezadovoljstvo ali konflikti z okolico, partnerjem.

Začela se je pomlad. Pomlad. Narava se začenja prebujati v vsej svoji veličini.V zimskem obdobju je narava počivala, prekril jo je sneg. Sneg je skopnel in ostala je umazanija, ki se je nabirala čez zimo…..Ampak narava ve, poskrbi za umazanijo, sperejo jo. Dežne kapljice odnesejo vse, kar ne služi več. Posije sonce. Narava vzbrsti. Pozeleni….rodi se novo polno upanja, radosti, veselja. Ptice s petjem pozdravljajo pomlad.. Sončni žarki obsijejo vsak kotiček in narava je hvaležna, kajti rojeva se novo, drugačno, prekrito s tančico skrivnostnosti….

Kaj pa mi? Tudi mi se spiramo z vodo... ampak voda ne spere umazanije, ki je v nas. Umazanija ostane, umazanijo zakopljemo globoko na dnu srca, da ne smrdi...Veliko umazanije se lahko nabere, veliko... in ko posije sonce, ga več ne občutimo, ga ne začutimo in na  koncu sploh ne opazimo sonca. Hitimo in samo še hitimo…

Misel je vedno tista, ki vpliva na naše življenje, razpoloženje in našega duha. Prav zato jih moramo vedno pravilno usmerjati in imeti pod nadzorom. Pozitivne misli vedno zasnujejo dobre namere, pozitivne namere vedno zasnujejo dobra dejanja in dobra dejanja vedno zasnujejo našo usodo srečno in zadovoljno (Paul Hartmann).

Misel je del zavestnega stanja in predstavlja astralen produkt osrednjega živčnega sistema, naših možganov. Njihova poglavitna naloga je proizvodnja in shranjevanje naših misli in pravilno delovanje ter pravilno koordiniranje uma in telesa. Naše misli morajo biti vedno jasne, urejene in pomirjene, ter ne smejo dovoliti ničesar nepredvidljivega oziroma lahkomiselnega, kar bi nam lahko zagrenilo življenje.

Mladi Demosten je hotel postati mojster govorništva. Toda bil je prikrajšsan za mnogo stvari: znanje, denar za učenje pri govornikih, zdravje, saj je dolge ure delal pod vročim soncem in, najvažnejse, za dobro podajanje besedila, kajti brezupno je jecljal.

Toda vztrajnost dela cudeže in Demostenu je uspelo slediti predavanjem najbolj slovitih govornikov in filozofov. Imel je srečo poslušati celo velikega Platona, ko je razlagal svoje teorije.

Spodbujen z gledanjem in poslušanjem predavanj, mladi mož ni izgubljal časa, da bi se povzpel na govorniški oder za svojo prvo javno razpravo.Toda kakšen polom !!

Iz dneva v dan postajam vse bolj podobna – SAMA SEBI. Žal pa to ni vedno idealna podoba, kajti mnogo nepravilnosti me kazi. Te nepravilnosti se ne odražajo samo v potezah mojega obraza, v moji telesni podobi, pač pa še bolj v neprimernih, nezaželenih dejanjih.

Naj mi je prav ali ne, toda tudi to sem JAZ. Seveda na te svoje pomanjkljivosti vsekakor nisem ponosna. A priznam, da me pri svojih soljudeh, čeprav me sicer te nepravilnosti bodejo v oči, le ne motijo v tolikšni meri, kot kadar jih odkrijem pri sebi.

V nedeljo zjutraj sem bila presenečena ob spodbudah za življenje ljudem po radijskih valovih. Nekaj jih navajam:
- Naši grehi so gorivo za Božjo ljubezen.
- Ni se nam treba spremeniti, da bi nas Bog ljubil.
- Nihče ne pride v nebesa, ker je moralen, pač pa, ker je Bog usmiljen.
- Jezus ne sprejema vsakogar, ampak le grešnike.
- Naš največji greh je, da nočemo biti grešniki.

Celo ljudski pregovori in reki so lahko - po moje – boljše vodilo k bolj pozitivnemu življenju od zgoraj zapisanega. Zavedam se od Boga dane svobodne volje vsakemu človeku, sama pa sem kot napotek za nadaljnje življenje izbrala drugačno razlago.

Je ženska potrpežljivost moč ali šibkost? Nas zadržuje v stiskah ali nas vodi iz njih? Odvisno od ciljev, ki jih ima.

Pasivna  potpežljivost nas dolgoročno uniči. Podobna je temu, da vlečemo v hrib voz, na katerega vsak mimoidoči odloži svojo prtljago. Ne oziramo se okrog sebe, ne odločamo, kaj sprejeti in kaj ne, samo stiskamo zobe in vztrajamo. Zakaj? Ker se nam zdi, da ni možno narediti nič drugega kot to. Kateri je naš cilj? Nimamo lastnega cilja, vso moč in fantazijo porabimo zato, da sploh dihamo in da ulovimo kakšen pogled odobravanja, s katerim tešimo sestradanost.

Vsi, ki nismo ravno navdušeni nad tistimi osebki, ki so preveč zaverovani v sebe, bi morda morali prevzeti njihovo filozofijo. Študija je namreč pokazala, da so vaši možgani navdušeni ob takem obnašanju.

Harvardska univerza je opravila več eksperimentov, da bi ocenila, koliko ljudje radi govorijo o sebi in zakaj. Glede na študijo, ni prav nič čudno, da 40% vseh pogovorov ljudje govorijo o sebi. Opazovali so možgane, kjer se je pojavila aktivnost v predelu za nagrade (tiste, ki so dejavni med nagradami kot so hrana in spolnost). Ali lahko sedaj resnično primerjamo objavljanje na Facebooku in Twitterju s hrano in seksom?