NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.000 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 17-jun
  • Športno zabavna doživetja v Lumpi parku
  • Stephen Turoff – Individualne terapije

  • torek 18-jun
  • Interaktivni program za razvoj, krepitev in varovanje zdravih odnosov mladostnikov

  • sreda 19-jun
  • Srečanje z Bracom v Zagrebu, krogle v Zavidovićih, bosanske piramide-poletni solsticij, Sarajevo, Jajce, ... in še veliko Bosne

  • četrtek 20-jun
  • Oman in avantura z Jeep-i - potopis Vagon

  • petek 21-jun
  • Braco v Zagrebu - Krogle v Zavidovićih - Bosanske piramide - Sarajevo - Titov bunker - Mostar - Medjugorje - Vepric
  • Harmony program poletje 2019 na Pašmanu

  • sobota 22-jun
  • Dan Japonske 2019

  • nedelja 23-jun
  • Venček sv. Ivana

  • ponedeljek 24-jun
  • Pohod v kresno noč

  • torek 25-jun
  • SAXGO19: Jan Kus & Slavo Rican Assembly

  • sreda 26-jun
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 27-jun
  • Havaji - Potopisi pri Vagonu

  • petek 28-jun
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 29-jun
  • Pedagoški zavod Maribor na Art Kampu 2019

  • nedelja 30-jun
  • Festival sivke na Krasu

  • ponedeljek 01-jul
  • SAXGO19: Kenny Garrett Quintet

  • torek 02-jul
  • SALSA zmenki z Dogodki za Samske - NOV TEČAJ

  • sreda 03-jul
  • Sajeta Art&Music Festival 2019

  • četrtek 04-jul
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • petek 05-jul
  • Harmony program poletje 2019 na Pašmanu

  • sobota 06-jul
  • Sobotne ustvarjalnice: Čarobne štampiljke

  • nedelja 07-jul
  • Bohinj Beach volley tour

  • ponedeljek 08-jul
  • Magic the gathering s kartologi

  • torek 09-jul
  • SALSA zmenki z Dogodki za Samske - NOV TEČAJ

  • sreda 10-jul
  • Sredi tedna v muzej: Odkrivanje muzejskih zbirk

  • četrtek 11-jul
  • Woop

  • petek 12-jul
  • Harmony program poletje 2019 na Pašmanu

  • sobota 13-jul
  • Sobotne ustvarjalnice: Vikinške ladje

  • nedelja 14-jul
  • Bohinj Beach volley tour

  • ponedeljek 15-jul
  • Magic the gathering s kartologi

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Gledamo, vendar ne vidimo   
    sreda, 20. februar 2019 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Živimo v kontaminiranem svetu in na to smo se navadili. Zlasti v velikih mestih se onesnaženost okolja iz dneva v dan povečuje, ker pa je ne moremo odpraviti, saj to za nas pomeni določene obveznosti, smo se na to preprosto navadili. Naši organizmi so razvili protitelesa in skoraj naravno se prilagajamo protinaravnemu.

    Toda proces je še večplastnejši. Kontaminacija namreč ni omejena na fizično okolje, temveč vključuje tudi psihološke in mentalne ravni, s čimer do neslutenih razsežnosti vpliva na človekovo doživljanje sveta.

    Obrambna protitelesa

    Psihološka umazanija se izraža v obliki grobih čustev, ki pronicajo v vse razpoke življenja. Zdi se, da so nasilje, agresivnost in skrajni egoizem v večini družb nekaj povsem običajnega. Na začetku so povzročali veliko bolečino – in jo še vedno povzročajo – toda če so se prej še spraševali, do kod je mogoče še iti, smo danes ustvarili “protitelesa”, da bi se zaščitili in po svojih najboljših močeh živeli naprej. Seveda nas pestijo negotovost, strah, nemoč, toda protitelesa so ustvarila določeno brezbrižnost, pri kateri pa se dejansko samo zdi, da gre za brezbrižnost. Ta hladnost, s katero sprejemamo najhujše oblike krutosti, ob katerih zajtrkujemo iz dneva v dan, je način odpora, tega, da si rečemo: “To me še ne bo prizadelo, ali me bo prizadelo pozneje, ali morda nikoli …”

    In kaj narediti s korupcijo, ki jo obupani vidimo na vsakem koraku, in to celo pri tistih, za katere smo mislili, da jih poznamo in da so brez madežev? Spet vidimo brezbrižnost, izogibanje odgovornosti in še naprej hodimo naprej, kot da nismo ničesar videli, saj čutimo, da bi bil vsak odpor ne le brezploden, temveč da bi tudi ogrozil našo varnost. Nekateri vstopijo v to igro in jo opravičujejo; drugi pa se postavijo na stran, da se ne bi okužili. Tako ali drugače zaradi omenjenih protiteles vidimo kot nekaj skoraj običajnega tisto, zaradi česar bi nas bilo sram, če bi poslušali svojo vest.

    Bolezen na ravni razmišljanja

    Tudi ideje, ki prevladujejo danes, napadajo različni virusi. Kot prvo, ni običajno imeti ideje, misliti; prej lahko govorimo o precej bornem skupku javno sprejetih mišljenj, ki so podvržena spretni manipulaciji, in ker ni drugega, vsi privzamemo ta mišljenja. Tudi proti tej bolezni so se pojavila “protitelesa”: to je, da asimiliramo te ideje – če si sploh zaslužijo ta naziv – in zavržemo vse druge, ki jim nasprotujejo. Toda ta pasivnost dejansko za nas ni preveč dobrodejna. Je le podzavestno priznanje tega, da se nismo naučili razmišljati z lastnimi sredstvi in da tudi če bi to poskušali, bi nas označili kot nore.

    V teh okoliščinah nam preostajata dve možnosti: lahko se prepustimo spremembam ter ustvarjamo vse bolj umetne generacije, prilagojene deformirajoči kontaminaciji, ali pa te spremembe zavrnemo in poiščemo sredstva, s katerimi lahko očistimo zrak, čustva in ideje. Ta zadnja naloga je težak oreh: treba se je namreč spopasti z umazanijo, v kateri se utapljamo, pri čemer moramo vložiti kar nekaj naporov, da bi si še utrli poti skozi njo. Toda vredno je truda.

    Gledamo, vendar ne vidimo

    Ne vem, ali naš svet trpi zaradi neustreznega delovanja čustov ali pomanjkanja tankočutnosti. Človeško telo je očitno dovolj “opremljeno” s tipom, sluhom, vidom, okusom in vohom, da se lahko dobro znajde in zadosti svojim potrebam. Zato menim, da manjka predvsem tankočutnosti, da napačno uporabljamo svoja čutila ter da je napaka v miselni in zavestni predelavi tega, kar zaznamo s čutili.

    Danes je nekaj povsem običajnega gledati, vendar ne videti. Oči delujejo, gledajo, vendar gredo stvari mimo njih, ne da bi jim dale kakršno koli pomembnost. Navadili smo se na najbolj žalostne, na najbolj ponižujoče, na najbolj grozljive in divje podobe, ki jih vidimo neposredno pred svojimi očmi ali pa na kinematografskih in televizijskih platnih. Življenje tako za nas postane fikcija, ki nas zaposluje le mimobežno in za nekaj trenutkov.

    Okoli nas se vsakodnevno dogajajo stvari, ki bi nas morale premakniti in zavezati k ukrepanju … vendar se to ne zgodi. Za vse nam je vseeno. Ne zanimajo nas kriki in jok v hišah sosedov, raztrgani berači na ulicah, to, kako nekdo nekaznovano nekoga udari ali ga okrade, tujci brez cilja, ki tavajo od enega mesta do drugega, dokler ne zaidejo na enostavno pot kriminala …  Gledamo, ne da bi videli, ne da bi ukrepali, kot da bi bili ljudje imaginarni, neresnični, kot da bi bili mi sami v nepredirnem mehurčku.

    Na drugi strani vojne, revščina, politične igrice, korupcija nepopravljivo uničujejo ljudstva, medtem ko mednarodne organizacije, ustanovljene za preprečevanje katastrof, pošiljajo svoje opazovalce … ki pa prav tako gledajo, ne da bi videli. Sterilne nacionalne ustanove imajo v enem ali drugem mestu sestanke in sprejemajo dolge deklaracije z rednimi odpori in prikritimi grožnjami ukrepanja, ki pa se ne uresničijo, razen če so ekonomski interesi dovolj močni.

    Je tako težko ukrepati?

    Ljudje pa ne znamo pogledati niti vase. Oči uporabljamo samo za gledanje zunanjega, pomanjkljiva sposobnost dojemanja pa ne prizadeva le zunanjega, temveč tudi notranji svet. Večinoma živimo skupaj, ne da bi se sploh poznali. Tako minevajo leta, ne da bi lahko sanje iz mladosti postale resničnost, ker ni živega in aktivnega pogleda, ki nas pripelje do dejanj, izvirajočih iz entuziazma in volje. Nasprotno, najvišje aspiracije so zatrte in umrejo v imenu te posebne slepote odprtih oči, ki niso sposobne videti.

    Če bi ukrepali, bi to bilo morda tako razumno, kot bi si bilo razumno prilastiti in ustrezno uporabiti to, kar nam pripada po naravi, začenši s tem, da se naučimo združiti vse čute in tankočutnost v inteligenten pogled: oči s srcem in razumom.

    Delia Steinberg Guzmán, predsednica mednarodne Nove Akropole

    Vir: akropola.org/

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • akropola.org/
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Osebna rast in odnosi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Gledati-Videti

    No trackback comments for this entry.
    Gledamo, vendar ne vidimo | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Gledamo, vendar ne vidimo

    Prispeval/a: Nan dne sreda, 20. februar 2019 @ 13:14 CET

    Vidijo in gledajo, največ "lajkov" in ogledov imajo ptav videi o nasilju in politiki.
    .........


    Gledamo, vendar ne vidimo

    Prispeval/a: Nan dne sreda, 20. februar 2019 @ 13:15 CET

    ..."prav":::


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,29 seconds