Piše: Sonja A. Mrak

Sreča se tako kot velika žalost ne more skriti in se kot ogledalo notranjega stanja jasno in nedvomno odraža na našem vedenju. Čeprav si vsi želimo kar največ sreče, moramo vedeti, da se obdobja neizmerne sreče in najbolj temne žalosti neprestano menjavajo in so stalno prisotna v našem življenju.

Skupina psihologov, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskavo pojma sreče, je ugotovila, da sreča ni le trenutni občutek ali ekstaza, ampak je zadovoljstvo, ki ga čutimo daljši čas in se kaže v našem vedenju, delovanju in razpoloženju. Prav tako sreča ni pogojena in ni odvisna od okoliščin, ki nas spremljajo, ampak predvsem od genske komponente, rečeno drugače - ne glede na to, kaj se dogaja v našem življenju, bomo srečni le toliko, kolikor je to zapisano v "naših genih".

Psiholog David Lykken je raziskoval pojem sreče in je v svoji knjigi objavil rezultate svojega raziskovalnega dela. "Večina ljudi je po svojem lastnem pripovedovanju v bistvu zadovoljna s svojim življenjem. In to je zelo dobro. Če za neko osebo velja prepričanje, da je zelo nesrečna, čustvena bolečina izgubi svojo moč in intenzivnost, saj bi jo ta občutek lahko opozoril na možna prihajajoča še bolj boleča stanja," pravi Lykken.

Tisto, kar najbolj preseneča, pa je dejstvo, da so med ljudmi še vedno prisotne številne zablode o pojmu sreča. Marsikatera navedba o tem, kaj naj bi posameznika osrečila (kot npr. veliko bogastvo, lepota, moč, službeni položaj), sploh niso pravilna. Lykken verjame, da je sreča stanje, na katerem lahko delamo oz. stanje, ki ga je mogoče še kvalitetno razvijati. V tem primeru je potrebno poznati in osvojiti nekaj osnovnih navad, ki jih običajno izražajo srečni ljudje.

Navade srečnih ljudi, ki jih Lykken še posebno priporoča, so:

Zaposlite svoj um. Srečni ljudje posedujejo aktiven in kreativen um.

Razmišljajte kot optimist. Vsi srečni ljudje so optimisti. Optimizem lahko tudi razvijemo. Pesimist se neprestano pritožuje, medtem ko se optimist osredotoči na reševanje problema.

Smejte se. Smeh je lahko prisoten na vsakem mestu in ob vsakem času. Čustva predstavljajo skupek notranjih občutkov in fizičnega odgovora na te občutke. Torej če se smejete, bodo možgani avtomatično reagirali in prenesli informacijo na ves organizem.

Sanjarite. To je eden od dobrih načinov, da zaposlite svoje možgane. Mnogo bolje se boste počutili, če vas bodo navdajale pozitivne misli, saj s tem dvigujete nivo serotonina, hormona sreče.

Razstrupite negativne misli. Poskušajte vsako negativno misel spremeniti v pozitivno. Negativne misli zastrupljajo organizem in izzovejo razne spremembe v možganih, kot odgovor na to pa nastanejo razne psihofizične težave, depresivna stanja, apatičnost in slabo razpoloženje.

Izbirajte svojo družbo. Obstajata dve skupini ljudi, ki na druge delujeta zelo negativno. To so tisti, ki se neprestano pritožujejo in pa tisti, ki stalno kritizirajo. Znebite se družbe takšnih ljudi.

Redno se ukvarjajte z "malimi stvarmi". Ključ sreče je v tem, da redno delate tisto, kar imate radi, poleg tega pa se vsaj malo posvetite tudi svoji psihofizični rekreaciji in sprostitvi duha. Dopustite si majhne "radosti, ki pomenijo življenje" in predvsem aktiven dopust.

In še "zlato pravilo": Najbolj pa si zapomnite, da celo po najbolj črnem in negativnem dogodku sledi izboljšanje v času od šest mesecev do enega leta. Stanje se mora spremeniti in popraviti samo od sebe. Če to seveda dovolite …