Pošiljamo vam gradiva, ki so vam lahko v pomoč pri pripravi prispevkov v času pred evropskimi volitvami. Vabljeni, da se jih pri svojem delu poslužujete in tako prispevate k motiviranju ljudi k udeležbi na volitvah, ki so z vidika trajnostnega razvoja najpomembnejše.

Nahajamo se v odločilnih trenutkih zgodovine, ko se zdi, da podpora progresivnim podnebnim in okoljskim politikam upada, zato je še toliko pomembneje, da se volitev 9. junija udeležimo v čim večjem številu ter tudi tako zahtevamo ambicioznejše podnebne in okoljske politike na ravni EU.

Izračun ogljičnega odtisa je prvi korak pri upravljanju z emisijami toplogrednih plinov
Umanotera je ob letošnjem Dnevu Zemlje objavila prenovljen kalkulator ogljičnega odtisa. Namenjen je izračunu ogljičnega odtisa posameznika, lahko se uporabi tudi za določitev skupnega ogljičnega odtisa gospodinjstva. Posebnost Umanoterinega kalkulatorja je, da poleg emisij, na katere ima posameznik neposreden vpliv, upošteva tudi sistemske emisije, kot so emisije zaradi transporta blaga, industrijske proizvodnje, ravnanja z odpadki in delovanja javnega sektorja.

Izračun ogljičnega odtisa pokaže, s čim povzročamo največje emisije toplogrednih plinov (TGP) in omogoča načrtovanje ukrepov za njihovo zmanjšanje. Zato je kalkulator opremljen tudi z nasveti za zmanjšanje emisij TGP.

Vabljeni, da se nam tudi letos pridružite pri vseslovenski akciji Dan v rabljenih oblačilih, ki ga obeležujemo 23. aprila. 

Zakaj potrebujemo Dan v rabljenih oblačilih?
Raziskava Obleka naredi človeka je razkrila, da delež prodanih oblačil iz druge roke znaša manj kot 1 %, še redkeje pa se v Sloveniji poslužujemo izposoj. Po drugi strani pa letno v povprečju vsak od nas zavrže 12 kg oblačil. Za Ekologe brez meja, Pravično trgovino Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj je bil to jasen signal, da moramo spodbuditi in približati ponovno uporabo.

Drevesa so zaradi zmožnosti odstranjevanja CO2 iz ozračja in shranjevanja ogljika v lesu človekov zaveznik v boju proti podnebnim spremembam. V mestih, ki so še posebej izpostavljena poletni vročini, so tudi nepogrešljiv del celovite strategije prilagajanja nanje.

Zato sta Umanotera in društvo Focus v najnovejšo zbirko slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb kot dobre prakse na področju upravljanja z mestnim drevjem vključila občine Kočevje, Ajdovščina in Celje, kot primer uspešnega sodobnega lesnopredelovalnega podjetja pa koroško skupino Lesoteka.

Po vsem svetu smo obeleževali zero waste dan, ki je od preteklega leta del uradnega koledarja Združenih narodov. Ekologi brez meja, nacionalna zero waste organizacija za Slovenijo, so ob tej priložnosti predstavili tri nove nastanitve na poti zero waste. 

Ribno Alpine Resortu se kot primer dobre prakse ravnanja z odpadki v nastanitvah pridružujejo Soča Guesthouse, Hotel Cerkno in Jenkova rezidenca, ki vse dosegajo oz. presegajo kriterij 90 % ločeno zbranih odpadkov.

Pričela se je zbiralna akcija »Ta starim je odzvonilo«
Vse prevečkrat se zgodi, da stare mobilne telefone in tablice hranimo doma "za vsak slučaj", vendar pa z leti izgubijo svojo uporabnost. Organizatorji zbiralne akcije »Ta starim je odzvonilo«, ki poteka v sklopu projekta Life ECOSWEEEE, vas pozivajo, da preverite svoje predale in prispevate svoje odslužene mobilne naprave.

Z oddajo še delujočih naprav lahko nekaj zaslužite, z nedelujočimi in res starimi napravami pa poskrbite za ustrezno recikliranje in s tem zagotovite vsaj drobec redkih materialov, ki so potrebni za izdelavo novih naprav. Vsi zbrani aparati bodo dobili novo življenje, bodisi v ponovni uporabi, bodisi v reciklaži.

Tudi nogomet ima lahko pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam
Skupaj s številnimi okoljskimi organizacijami je Focus slovensko nogometno reprezentanco pozval, da na evropsko nogometno prvenstvo Euro 2024 potujejo trajnostno, z vlaki in avtobusi, in se izognejo letenju z visokimi izpusti.

K okolijsko odgovornemu potovanju na EURO 2024 pozivajo tudi vse navijače in navijačice, ki načrtujejo svojo pot v Nemčijo. Pri Slovenskih železnicah bodo namreč ob zadostnem povpraševanju načrtovali dodatne vlake, po Nemčiji pa so povezave med večjimi mesti dobro urejene.

Na globalni dan digitalnega čiščenja, ki ga obeležujemo danes, se zaključuje tudi akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Na pobudo Ekologov brez meja in o28 komunikacijske skupine se je odzvalo 1288 posameznikov, ki so iz svojih digitalnih naprav izbrisali 26 tisoč GB podatkov, kar predstavlja 5 ton prihranka izpustov toplogrednih plinov.

26 tisoč izbrisanih GB podatkov pomeni prihranek energije, ki bi jo porabili za 29,278 prevoženih kilometrov ali pridelavo 7.472 litrov mleka. Ekologi brez meja ocenjujejo, da gre za dober začetek akcije, na katerem lahko skupaj z o28 komunikacijsko skupino gradijo v naslednjih letih.

Prehod na trajnostni prehranski sistem ne bo lahek, njegove okoljske in ekonomske koristi pa bodo ogromne
Brez zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in porabe naravnih virov v sistemih oskrbe s hrano ni mogoče preprečiti katastrofalnih podnebnih in ekosistemskih sprememb. Potrebna transformacija globalnega prehranskega sistema se bo v resnici zgodila na nacionalni in lokalni ravni.

Kljub temu da bo družbi poleg okolijskih prinesla tudi velike ekonomske koristi, je njena izvedba politično izredno zahtevna. Zato so dobre prakse, ki že živijo na terenu in izkazujejo koristi za kmetije in potrošnike, še posebej pomembne in s svojim zgledom spodbujajo prehod v bolj trajnostni prehranski sistem.

Energetski sistemi niso le nevtralni tehnološki procesi, temveč igrajo ključno vlogo pri oblikovanju moči v naši družbi. Pomembno je prepoznati, da so ženske še vedno premalo zastopane v vseh vidikih energetskega sektorja. Po mnenju Mednarodne agencije za energijo (IEA) energetski sektor ostaja eden najmanj spolno raznolikih sektorjev. Kot študentke tehničnih in energetskih študij pa so ženske premalo zastopane še preden vstopijo na trg delovne sile. 

Naš svet je prepleten s spolnimi stereotipi in strukturnimi neenakostmi, ki se izrazito odražajo v energetskem sektorju. Podatki Mednarodne organizacije za obnovljive vire energije kažejo, da ženske v energetiki predstavljajo manjši delež zaposlenih, pa naj gre za sektor naftne in plinske industrije, kjer predstavljajo 22 % ali vetrne energije, kjer predstavljajo 21 %. Največji delež zaposlenih v energetskem sektorju ženske dosežejo v sektorju fotovoltaike, kjer dosegajo 40 % vseh zaposlenih.

Manjše kot bodo ambicije držav članic do leta 2030, težje bo EU dosegla cilj za leto 2040 - 90 % zmanjšanje (neto) emisij toplogrednih plinov

Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN). Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi Evropska unija ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije.

Vlade imajo odgovornost, da v naslednjih štirih mesecih pripravijo končne verzije NEPN-ov tako, da bodo ti čim bolje odgovorili na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza. Nekateri izzivi priprave so bili izpostavljeni na včerajšnji mednarodni konferenci Pot do 1,5 °C: Podnebno in energetsko načrtovanje v srednji in vzhodni Evropi, ki je ponudila tudi priporočila in primere ukrepov, ki naj služijo kot zgled.

V Sloveniji pospešeno izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Organizacije Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus opozarjamo, da v slovenskih gozdovih z namembo dodatnih predelov gozdov za gospodarsko rabo izgubljamo pomembna območja za varstvo najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.

V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji samo na območjih Natura 2000 uredili več tisoč kilometrov gozdnih vlak. Potrebovali bi ustrezno mrežo dovolj velikih gozdnih rezervatov, ki bi omogočala dolgoročno ohranitev ogroženih vrst.

Pred odločilnim glasovanjem

Za izenačitev emisijskih standardov sosežiga in sežiga ter strožji nadzor nad izpusti industrijskih naprav
Na naslednji redni seji v začetku marca 2024 bodo poslanci in poslanke Državnega zbora odločali o noveli Zakona o varstvu okolja (ZVO-2A). Novela, ki bi zaostrila okoljske standarde za sosežigalnice odpadkov in jih tako izenačila s tistimi za sežigalnice ter nad njimi uvedla strožji nadzor, je osnovni pogoj za reševanje zdravstvene in okoljske katastrofe v Kanalu ob Soči in drugih krajih ob sosežigalnicah odpadkov.

V Umanoteri zato ponovno pozivamo odločevalce, da se zoperstavijo pritiskom kapitala in se postavijo na stran dobrobiti ljudi in okolja!

V gospodinjstvih nezaželene oglasne pošiljke predstavljajo dobro četrtino vseh papirnatih odpadkov
Ekologi brez meja so po slabih petih letih ponovili raziskavo o nenaslovljeni oglasni pošti v Sloveniji. Povprečno je gospodinjstvo v merjenem obdobju prejelo več kot 2 kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte na mesec, kar pomeni dobrih 25 kg na leto. V primerjavi z letom 2019 to pomeni zmanjšanje za dobrih 20 %.

Zbiranje podatkov so Ekologi brez meja tokrat razširili na sedem gospodinjstev v občinah Kranj, Laško, Ljubljana, Maribor, Vodice, Vrhnika in Zagorje ob Savi. Za časovni okvir izvedbe raziskave so si izbrali obdobje od novembra do januarja, torej čas (pred)božične nakupovalne sezone, ko so oglaševalske aktivnosti še posebej intenzivne ter za primerjavo še prvi mesec novega leta.

Dragi naši satanisti na oblasti kako dolgo mislite še biti verne sluge hudiču in kako dolgo še mislite pomagati kabala mafiji, da nas ubija na vse mogoče načine? Trenutno nas ubija NATO Ramstein guard. (ramštajnski stražar)

Mineva 10 let od žledoloma v Sloveniji in odkar sva z Božo Žabjekom na portalu publishwall.si odkrila slovenski javnosti strahotno škodo in zastrupljanje našega zdravja in naše narave s strani vojaške organizacije NATO katero prijatelji v tujini imenujejo naci terorist organization. Z žledolomom so nam naredili koncem januarja leta 2014 milijardno škodo,

Raziskovalci že dlje časa opozarjajo, da je onesnažen zrak 'tihi ubijalec'. Vedno več raziskav kaže, da ima dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom negativne vplive na zdravje možganov. Britanski raziskovalci so to potrdili z novo, 11 let trajajočo študijo.

Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najbolj pomemben dejavnik tveganja za bolezni, povezane z zdravjem in okoljem. Raziskave kažejo visoko stopnjo povezanosti onesnaževal zraka z boleznimi srca in ožilja, dihal, nevrološkimi obolenji, sladkorno boleznijo in težavami v reproduktivnem zdravju, opozarja NIJZ.

Pošiljamo vam nabor dobrih in slabih praks na področju zelenega prehoda. Vabljeni, da se ga pri svojem delu poslužujete in s komunikacijo o praksah prispevate k spodbujanju boljše porabe finančnih sredstev za doseganje ciljev zelenega prehoda.

Umanotera je pripravila zbirko dobrih in slabih praks porabe evropskih sredstev v Sloveniji, ki s konkretnimi primeri prikazuje glavne izzive in zgodbe o uspehu pri podpiranju zelenega prehoda.

Leta 2018 smo akciji Očistimo Slovenijo rekli ‘še zadnjič’. Takrat smo lahko zgolj slutili, da nam bodo v prihodnjih letih preglavice povzročali tudi nevidni odpadki v obliki datotek, aplikacij, e-sporočil in druge digitalne nesnage. 

Čas epidemije, ko skupinske čistilne akcije niso bile mogoče, je v mreži Let’s do it! sprožil razmislek o našem digitalnem odtisu. Ta je primerljiv z odtisom letalskega prometa, s pospešeno digitalizacijo pa bo problem iz leta v leto večji.

Koristi ambicioznih podnebnih ukrepov odtehtajo stroške: novo poročilo razkriva potencial za milijardne prihranke

Ambiciozno in pospešeno podnebno ukrepanje v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem za omejitev dviga globalne temperature na 1,5°C ni le nujno, kot opozarja znanost, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo.

Pri tem koristi močno odtehtajo stroške, ugotavlja poročilo, ki je nastalo pod okriljem mreže Climate Action Network Europe (CAN Europe). S sledenjem scenariju 1.5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijon evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde.

Piše: Mateja A. Leskovar v Vivi www.viva.si

Po več desetletjih prav nič selektivnega in poglobljenega gospodinjenja smo okolje, v katerem živimo, pripeljali do meja, ki presegajo sposobnost narave za samočiščenje. Čas je, da se aktiviramo.

Čistila
Uporaba naravnih čistil ni samo okolju prijazna, temveč pogosto tudi cenejša izbira. Pranje z indijskimi pralnimi oreščki pomeni poceni in ekološko zagotavljanje čistega, mehkega in z alergeni neonesnaženega perila. S saponinom, kolikor ga vsebuje tri do pet sadežev indijskega drevesa sapindus mukorossi, lahko za samo 0,26 € operete najmanj tri polne pralne stroje perila. Pralni oreščki ne zahtevajo dodajanja mehčalca za perilo in sredstva za mehčanje vode, poleg tega delujejo enako učinkovito pri vseh temperaturah. Samo pri pranju belega perila je priporočljivo na vsaka tri pranja dodati po eno jedilno žlico kuhinjske sode bikarbone.

Na obalo severne Španije je v zadnjih tednih naplavilo ogromno plastičnih delcev, potem ko je s tovorne ladje padel zabojnik s 25 tonami plastičnih peletov. Kljub obsežni čistilni akciji se krepijo bojazni pred okoljsko katastrofo.

Sklonjeni nad pesek, na kolenih, ljudje neumorno centimeter za centimetrom prečesavajo obale na severozahodu Španije. Prizadevajo si namreč, da bi odstranili na tisoče majhnih plastičnih kroglic, ki so dobesedno preplavile obalo. "Živimo tukaj ... Odvisni smo od morja, posredno in neposredno, radi uživamo na morju in moramo skrbeti zanj, na nek način. Moramo prispevati," je dejal eden izmed prostovoljcev.

Voda v plastenkah vsebuje od desetkrat do stokrat več mikroskopsko majhnih plastičnih delcev, kot smo mislili doslej, je pokazala raziskava, ki je bila v ponedeljek objavljena v ameriški znanstveni reviji PNAS. Z nedavno izumljeno tehniko so znanstveniki v enem litru vode v plastenki v povprečju našteli okrog 240.000 delcev nanoplastike.

Rezultati študije, objavljene v reviji ameriške Nacionalne akademije znanosti (NAS), so pokazali, da en liter vode v plastenki povprečno vsebuje od 110.000 do 370.000 delcev plastike. Od tega je bilo okrog 90 odstotkov delcev nanoplastike, ostalo pa mikroplastike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Svetovni meteorološki organizaciji opozarjajo, da so koncentracije emisij toplogrednih plinov lani dosegle rekordne ravni, ustavitve trenda rasti pa ni na vidiku. Koncentracije CO2 so bile lani za 50 odstotkov nad predindustrijsko ravnjo.

Koncentracije ogljikovega dioksida (CO2), ki velja za najbolj škodljiv toplogredni plin, so bile lani s 417,9 delca CO2 na milijon delcev 50 odstotkov nad predindustrijsko ravnjo, rekordne so bile tudi ravni metana (CH4) in didušikovega oksida (N2O), opozorila Svetovne meteorološke organizacije (WMO) povzemajo tuje tiskovne agencije.