NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 17-avg
  • Harmony program poletje 2018 na Pašmanu

  • sobota 18-avg
  • Simpozij o staroverstvu in pokristjanjevanju

  • nedelja 19-avg
  • Nedeljske ustvarjalnice: Ladje in barčice

  • ponedeljek 20-avg
  • Znanstveno in domoznansko delo dr. Toma Korošca

  • torek 21-avg
  • Bralnica: Roman na maturi z Borutom Golobom

  • sreda 22-avg
  • Delavnica premagovanja ovir - Parkour

  • četrtek 23-avg
  • Četrtki na Livadi: Kreiranje udobnih prostorov

  • petek 24-avg
  • Intenzivna transformativna vikend delavnica "Aktivacija lastnih zdravilnih moči"
  • Harmony program poletje 2018 na Pašmanu

  • sobota 25-avg
  • 12. Ivanocyjev pohod

  • nedelja 26-avg
  • Komarjeva nedelja

  • petek 31-avg
  • Harmony program poletje 2018 na Pašmanu

  • nedelja 02-sep
  • Čarobni dan v Arboretumu Volčji Potok 2. septembra vabi k obisku!

  • ponedeljek 03-sep
  • Ringu Tulku Rinpoče - Umetnost sreče IV

  • sreda 05-sep
  • Srečanje z Bracom v Zagrebu, krogle v Zavidovićih, bosanske piramide, Sarajevo, program pri dervišu, Jajce in še veliko Bosne

  • sobota 08-sep
  • 17. EKOPRAZNIK: Eko, zdravo, njammm

  • sreda 12-sep
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • petek 14-sep
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Bioplastika je še vedno plastika Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 14. avgust 2018 @ 16:20 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Plastika je eden izmed najhitreje rastočih onesnaževalcev na svetu. Trenutni načini oblikovanja, produkcije in porabe plastike niso niti trajnostno naravnani niti učinkoviti.

    Bolj obstojno naravnane alternative sicer že obstajajo - vendar "bioplastika" ni ena izmed njih.

    Boj proti onesnaževanju s plastiko se mora začeti pri samem viru onesnaževanja s preprečevanjem nastajanja, premišljenim oblikovanjem in bolj učinkovitim upravljanjem.

    Beri dalje (24 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Evropska Amazonka Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 7. avgust 2018 @ 21:20 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Največje Evropsko zaščiteno rečno območje bo kmalu postalo resničnost 
    Biosferni rezervat petih držav se je povečal s slovensko Muro

    Svetovna organizacija za naravo WWF ima te dni dober razlog za praznovanje. 25 julija je UNESCO v Palembangu v Indoneziji tekom letne konference potrdil 29 tisoč hektarjev dragocene poplavne ravnine ob reki Muri v Sloveniji za Biosferni rezervat.

    To je naslednji kos sestavljanke znotraj mednarodnega naravnega paradiža evropske Amazonke za Madžarsko in Hrvaško leta 2012 ter Srbijo leta 2017. Do sedaj je UNESCO zaščitil 850.000 hektarjev naravne in kulturne dediščine ob Muri, Dravi in Donavi. Kmalu bo Biosferni rezervat prečkal peto državno mejo in zrasel na 1 milijon hektarjev: v naslednjem koraku bo avstrijska mejna Mura med Špiljami in Radgono zaokrožila zaščiteno območje.

    Beri dalje (582 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Dan ekološkega dolga Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 31. julij 2018 @ 19:54 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Od srede naprej živimo na kredo!
    V sredo, 1. avgusta bo svet vstopil v ekološki dolg, objavila organizacija Global Footprint Network (GFN). Dan ekološkega dolga je dan v koledarskem letu, ko človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu.

    Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku letu. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine. Po poročanju GFN bi za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih potrebovali 1,7 planeta. Če pa bi vsi Zemljani imeli tako veliko potrebo po naravnih virih kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta!

    Beri dalje (349 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.04.18 @ 10:33 z Danilo6 
    | More

    Najdražji je tisti odpadek, ki ga najdemo v gozdu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 24. julij 2018 @ 19:54 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Najdražji je tisti odpadek, ki ga najdemo v gozdu. “Ali so divja odlagališča še vedno problem?”, ki so ga Ekologi brez meja pripravili v sklopu priprav na akcijo Očistimo Slovenijo 2018, so bila v ospredju divja odlagališča. V Sloveniji imamo po trenutnih podatkih okoli 10.000 divjih odlagališč.

    V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov. Med razlogi, zakaj prihaja do divjega odlaganja odpadkov so finančni prihranki, neučinkovit nadzor, premajhna informiranost in ozaveščenost ter pomanjkanje sodelovanja med organi in zainteresirano javnostjo.

    Beri dalje (445 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    10.000 razlogov, zakaj so divja odlagališča še vedno problem Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 17. julij 2018 @ 20:23 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Ne zamudite naših zadnjih aktivnosti.
    Na strokovnem posvetu “Ali so divja odlagališča še vedno problem?”, ki smo ga Ekologi brez meja pripravili v sklopu priprav na akcijo Očistimo Slovenijo 2018, so bila v ospredju divja odlagališča, kot ena izmed oblik okoljskega kriminala. V Sloveniji imamo po trenutnih podatkih okoli 10.000 divjih odlagališč.

    V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov. Med razlogi, zakaj prihaja do divjega odlaganja odpadkov so finančni prihranki, neučinkovit nadzor, premajhna informiranost in ozaveščenost ter pomanjkanje sodelovanja med organi in zainteresirano javnostjo.

    Beri dalje (164 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.19.18 @ 09:51 z AnaH 
    | More

    Povejo nam brez besed - to, kar je zdaj treba dojeti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 11. julij 2018 @ 00:06 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Povejo nam brez besed - to, kar je treba zdaj dojeti
    Piše: Majda Ortan, Majdin Blog - Bilka in bardske strune

    V tem svojem članku sem omenila, da je čas za odkritost.

    Glede prenamnoženih rdečih polžev in njihovega sporočila vsem nam.

    Vsi najbrž poznamo velike vrtne polže. Svojo polžjo hiško nosijo s sabo in kadarkoli se lahko vanjo umaknejo, zatečejo, skrijejo. To je dovršena hiška, ki jo izloči polževa noga. To se zgodi še preden se mladi požki izvalijo iz jajčec. Ta svoj dom torej prinesejo na svet s seboj. Hiška raste skupaj s polžem in doseže cca 4 cm v višino in prav toliko v širino. Apnenčasta struktura ima desno-sučno spiralno obliko v razmerju Zlatega reza.

    Beri dalje (1.756 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Globalni podnebni dogovor Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 10. julij 2018 @ 14:32 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Kako se globalni podnebni dogovor pretoči v nacionalne in lokalne politike - politično in zakonodajno ozadje zaustavitve nevarnih podnebnih sprememb

    Sprejetje Pariškega podnebnega sporazuma decembra 2015 je bila pomembna zmaga mednarodne diplomacije. Za dosego njegovega cilja - zadržati dvig globalne temperature občutno pod 2 °C in po možnosti pod 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje - pa je potrebna še veliko večja politična volja in vzpostavitev učinkovitih spodbud vsem družbenim deležnikom za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

    Umanotera je v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki se je v preteklih letih osredotočal na predstavitve dobrih praks, pripravila opis političnega in zakonodajnega ozadja preprečevanja podnebnih sprememb.

    Beri dalje (700 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.11.18 @ 08:22 z Aarhon 
    | More

    Na Antarktiki izmerili rekordnih -98,6 stopinje Celzija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 3. julij 2018 @ 13:31 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Najnižja izmerjena temperatura na Zemlji
    Raziskovalci z univerze Kolorado so na Antarktiki izmerili najnižjo temperaturo na zemeljski obli do zdaj. Izmerili so minus 98,6 stopinje Celzija.

    Rekordno nizko temperaturo so ugotovili med analizo satelitskih meritev na Antarktiki. Skupno so v obdobju med letoma 2004 in 2016 zaznali več kot 150 primerov temperature, nižje od minus 90 stopinj Celzija. Znanstveniki so ugotovitve pred tednom dni objavili v znanstvenem časopisu Advancing Earth and Space Sciences.

    Beri dalje (22 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Nominirani smo za nagrado #reducefoodwaste Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 26. junij 2018 @ 13:27 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Projekt Ne meč'mo hrane stran!, ki smo ga izvajali v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Zvezo društev upokojencev Slovenije, je uvrščen med 25 najboljših evropskih projektov za zmanjševanje količin zavržene hrane, ki se potegujejo za nagrado #reducefoodwaste. 

    Podarite nam vaš glas in nam pomagajte postaviti Slovenijo na zemljevid dobrih praks preprečevanja zavržene hrane.

    Beri dalje (16 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Invazije in anti-invazije - Vaš ključ! - Rdeče polže lahko ustavijo vaše rastline! Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 23. junij 2018 @ 00:09 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    INVAZIJE IN ANTI-INVAZIJE - VAŠ KLJUČ!

    Rdeče polže lahko ustavijo vaše rastline!


    Piše:  Majda Ortan, Cora agrohomeopathie
    ®

    Za uvod - INVAZIJE
    Invazije!  O njih beremo, poslušamo, razmišljamo, ukrepamo. Invazije beguncev.
    Veliko ljudi je glede tega zbeganih.
    Na prvem mestu je skrbnost do sebe, do svojega doma, do svoje  domovine, doma, kulture, miru.
    Reke ljudi, ki se selijo. Romajo proti svojemu cilju.
    Veliko polemik. Deljena mnenja. Trenja. A karavana gre  dalje. Invazija beguncev.
    Trenutno so brezdomci. So brez doma. A kaj se v resnici skriva pod tem.... in kaj se nam s tem razkriva. Kaj je vzrok in kaj posledica?

    Beri dalje (2.641 besed)   
     
    | More

    Evropa pospešeno ukrepa proti plastičnemu onesnaževanju Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 19. junij 2018 @ 19:47 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Od konca prejšnjega leta je v EU potekalo več konzultacij, že januarja smo dobili Strategijo o plastiki v krožnem gospodarstvu, maja predlog direktive o plastiki za enkratno uporabo, z junijem pa začne veljati tudi novi odpadkovni paket krožnega gospodarstva. Kaj prinašajo novosti?

    S paketom prenovljenih direktiv smo dobili višje cilje recikliranja in zvišanje je bilo najbolj očitno ravno pri plastični embalaži, saj se je ta podvojil - 50% do 2025 in še 5% več čez pet let. Seveda prinaša še cel kup drugih izboljšav in standardizacij na področju ravnanja z odpadki, na žalost pa nima ciljev priprave na ponovno uporabo.

    Beri dalje (293 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Sredozemsko morje v nevarnosti, da postane morje plastike Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 12. junij 2018 @ 19:17 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Sredozemsko morje se pretvarja v nevarno plastično past. Novo poročilo WWF, ki je objavljeno danes, opozarja, da je Sredozemlje onesnaženo z rekordno stopnjo mikroplastike, ki ogroža morske vrste in človeško zdravje.

    Alarmantno poročilo WWF-a »Izhod iz plastične pasti: reševanje Sredozemlja pred plastičnim onesnaženjem«, ki je objavljeno danes, na svetovni dan oceanov, kaže na dramatične posledice, ki jih povzroča pretirana uporaba plastike, slabo ravnanje z odpadki in množični turizem na eno od najbolj obiskanih regij na svetu.

    Beri dalje (595 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Očistimo svet 2018 Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 5. junij 2018 @ 19:48 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Eden od ciljev letošnjega projekta Očistimo Slovenijo je osvežitev podatkov v Registru divjih odlagališč. Kaj kažejo prva poročila s terena, prve popisane občine?

    V povprečju so podatki o divjih odlagališčih stari šest let. V zadnjem letu smo posodobili nekaj čez tisoč sto vnosov, v zadnjih mesecih pa temeljito preverili podatke v občinah Domžale, Novo mesto, Ribnica in Tacen. To so prve občine, v katerih je popis zaključen, predvsem po zaslugi praktikantov izobraževalnega centra Erudio in FHŠ Koper.

    Beri dalje (335 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Življenje brez embalaže - velik korak v pravo smer Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 29. maj 2018 @ 11:22 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Vsak dan se srečujemo z odločitvami takšne in drugačne narave. Vsaka nas pripelje do določenih rezultatov. Danes se opiram na tematiko plastike in njene uporabe. Po mnogih raziskavah kaže, da smo Slovenci velikokrat nepremišljeni in impulzivni. Pa ne samo Slovenci.

    V tem trenutku lahko po vsem svetu uvidimo vse človeške napake, ki so več kot opazne. Brezglavo nakupovanje in odmetavanje odpadkov nas je pripeljalo do tega, da je naša narava skoraj neprepoznavna. Človeški značaj nam govori, da je trud napor, in če se nam le ponudi hitrejša in lažja možnost, jo bomo zagrabili.

    Beri dalje (694 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Plastika ne rešuje problematike zavržene hrane Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 22. maj 2018 @ 11:25 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Nasprotno, celo spodbujajo jo, kaže nova raziskava. Opaziti je hkratno naraščanje uporabe plastične embalaže in zavržene hrane.

    Študija, ki sta jo pripravili organizaciji Friends of the Earth Europe in Zero Waste Europe poleg tega še razkriva:

    • Veliki trgovci s praksami, kot so živilski standardi ter pakiranje hrane v več oz. manjše formate, prispevajo k večjim količinam zavržene hrane in plastične embalaže. Primer: sekljanje zelenega fižola, da se prilega velikosti plastične embalaže, privede tudi do 40 % izgube fižola.
    Beri dalje (173 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Dan, ko si bo Zemlja oddahnila Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 15. maj 2018 @ 10:36 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Tako je nekdo na svetovni konferenci Let's Do It World! 2018 v estonskem Talinu napovedal letošnji 15. september, datum, ko bo okolje čistilo 150 držav po vsem svetu. Vsi, ki se pripravljamo na ta dogodek, in vsi, ki zanj še ne vedo, a bodo izvedeli in sodelovali, ob tem pomislimo na naše okolje in si želimo, da bi povsem fizično laže zadihalo. Obenem pa se zavedamo, da je to enkratna priložnost, da se ves svet dvigne za stopničko više na lestvici ozaveščenosti.

    »V tem stoletju spreminjamo družbo,« je na konferenci poudarila predsednica Estonije Kersti Kaljulaid. »Akcija bo sporočilo vladam: poglejte, kaj so storili vaši ljudje. Pomagajte jim, da bodo naredili še več.

    Beri dalje (513 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Proizvajalci vozil ovirajo napredek pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 8. maj 2018 @ 11:55 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Novi avtomobili v EU povzročajo previsoke emisije CO2, ki škodujejo podnebju, kaže nova študija, ki jo je danes objavila organizacija Transport & Environment, katere član je tudi društvo Focus. Dejanske emisije CO2 v novo registriranih avtomobilih v EU so za okoli 40 odstotkov večje kot na papirju. 

    "Visoke emisije CO2 iz novih avtomobilov pomenijo, da morajo države članice EU izvajati dodatne ukrepe, da bodo dosegle svoje podnebne cilje, kar ogroža tudi podnebne cilje Slovenije," je povedala strokovna sodelavka v društvu Focus, Katjuša Šavc.

    Beri dalje (505 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 05.16.18 @ 08:41 z Aarhon 
    | More

    Civilna družba nima dostopa do podatkov glede hidroelektrarn na Muri Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 1. maj 2018 @ 12:55 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Zaradi očitkov, da nasprotniki gradnje elektrarn na Muri nimajo strokovnih argumentov, so nevladne organizacije organizirale srečanje strokovnjakov v občini Tišina: Dravskih elektrarn Maribor (DEM) oziroma avtorjev študij, ki so jih pripravili za DEM, Vodovoda sistema B, ki je odkril vrsto pomanjkljivosti, ter neodvisnih strokovnjakov.

    Na okroglo mizo so povabili tudi poslance in župane Pomurja, vendar so na srečanju ugotovili, da civilna družba sploh nima dostopa do podatkov, ki so jih dolžni objaviti tako DEM kot Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Uradni odgovor MOP-a je, da je njihov strežnik preobremenjen.

    Beri dalje (716 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Odstranjevanje jezov dobiva zamah Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 24. april 2018 @ 11:43 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Odstranjevanje jezov dobiva zamah, a novi hidroenergetski projekti še vedno ogrožajo selitvene vrste rib po vsem svetu
    Odstranjevanje jezov od Južne Afrike do Finske signalizira spremembo v pristopu mnogih držav v upravljanju njihovih rek - in ponuja upanje selitvenim vrstam rib na svetovni dan migracije rib (World Fish Migration Day), ki smo ga obeležili 21. aprila. Vendar pa veliko število načrtovanih hidroelektrarn še naprej ogroža prihodnost tisočih selitvenih vrst rib in desetine milijonov ljudi, ki so odvisni od njih.

    Obstaja okoli 15.000 vrst sladkovodnih vrst rib, ki se v svojem življenjskem ciklusu selijo, okoli 1.100 pa jih migrira na velike razdalje. Evropska jegulja prepotuje več kot 10.000 km med evropskimi rekami in Sargassovim morjem.

    Beri dalje (1.116 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Podnebne spremembe so trajno vroča tema Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 17. april 2018 @ 21:58 CEST
    Uporabnik: Sonce

    V 21. stoletju je bilo 17 od osemnajstih najtoplejših let v zgodovini podnebnih meritev. Svetovni izpusti toplogrednih plinov pa se še vedno iz leta v leto povečujejo. Čas, ki je na voljo za doseganje plemenitega cilja Pariškega podnebnega sporazuma – zadržati dvig globalne temperature občutno pod 2 °C in po možnosti pod 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje - pa se hitro izteka.

    V kratkem času, ko bodo danes rojeni otroci dosegli zrelost, bomo zapečatili podnebno usodo. Glede na velikost naloge in kratek čas, ki je na voljo, bi morali o podnebnih spremembah ter njihovih vzrokih in posledicah vsi več vedeti, se zavedati posledic naših dejanj in poznati poti v nizkoogljično družbo. Zato je Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki se je v preteklih letih osredotočal na predstavitve dobrih praks zniževanja emisij toplogrednih plinov, pripravila odgovor na vprašanje: Zakaj moramo zniževati izpuste CO2?

    Beri dalje (841 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 04.25.18 @ 09:09 z Aarhon 
    | More

    Lenarčič poletel na 20.000 kilometrov dolgo pot čez Azijo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 10. april 2018 @ 11:51 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič je z ultra lahkim letalom Dynamic WT9 z mariborskega letališča poletel na novo okoljsko misijo.

    Tokrat bo na več kot 20.000 kilometrov dolgi poti preletel Azijo, znova pa bo zbiral podatke o onesnaženju z namenom pomagati v boju proti podnebnim spremembam.

    Matevž Lenarčič se je iz Maribora podal proti Turčiji, v nadaljevanju približno 40-dnevne avanture pa ga čaka prelet IranaPakistanaIndijeBangladešaMjanmaraLaosaVietnama in Kitajske. Od tam bo nato poletel na sever prek Mongolije v Rusijo, kjer se mu bo na delu poti pridružil ruski pilot Andrej Dubrovin, zatem pa se bo vrnil proti domovini.

    Beri dalje (357 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Plastična vrečka - strupen simbol potrošniške družbe Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 3. april 2018 @ 11:51 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Vrečke iz polietilena ali polipropilena, ki so na začetku 20. stoletja ugledale luč sveta, so danes eden največjih onesnaževalcev in okoljskih sovražnikov našega planeta. V mladosti naših staršev in starih staršev so bile redke, pa še tiste so skrbno prali in varovali. Kaj pa danes? Na vsakem koraku gore plastičnih vrečk. V trgovinah, naših domovih, na ulicah in v naravi. Največ jih je prav tam, kamor zagotovo ne spadajo. Kako je lahko sodobna družba to sploh dopustila? Pa navsezadnje, kako bomo nastalo situacijo popravili?

    Vsako leto na svetu izdelajo približno 600 milijard plastičnih vrečk. Od tega jih povprečen evropski državljan v enem letu uporabi okoli 500. Na splošno se vsaka uporabi le enkrat (običajno uporaba ni daljša od 30 minut), kar je v popolnem nasprotju z njihovo dolgo življenjsko dobo, saj v naravi za razgradnjo potrebujejo 400 do 1000 let. Dejstvo je, da se pravilno reciklirajo le 4 % plastičnih vrečk.

    Beri dalje (802 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 04.10.18 @ 00:21 z Fredo 
    | More

    Garancija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 27. marec 2018 @ 18:22 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Življenjski slog brez odpadkov gre z roko v roki s kupovanjem blaga iz druge roke. S tem se izognemo nepotrebni embalaži ter preprečimo, da bi stare, še zmeraj uporabne stvari pristale na smetišču.

    V Sloveniji imamo kar nekaj trgovin z rabljenimi oblačili, centrov za ponovno uporabo, starinarnic (glej Karto mojstrov), bolšjih trgov, predvsem pa je rabljeno blago postalo veliko bolj dostopno s spletnimi portali. Pri nas sta najbolj znana Bolha.com in najbolj solidarnostni Podarimo.si. Na teh mestih se lahko reči, ki jih več ne potrebujemo, znebimo, jim zagotovimo nove lastnike ter se s tem izognemo »proizvajanju« dodatnih smeti.

    Beri dalje (433 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 16

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2018 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 4,13 seconds