Baltska elektrarna Northland dosegla prvo elektrarno, ki je v poljsko omrežje dobavila prvo elektriko iz vetrnih elektrarn na morju
Northland Power Inc. (»Northland« ali »podjetje«) (TSX: NPI) je danes sporočil, da je Baltic Power - njihov 1,1-gigavatni projekt vetrnih elektrarn na morju, v katerem je 49-odstotni delež v lasti Northlanda in 51-odstotni delež v lasti ORLENA - dosegel prvo moč in v poljsko nacionalno omrežje dobavil prvo elektriko, proizvedeno iz vetrnih elektrarn na morju.

»Danes prva elektrika iz vetrnih elektrarn na morju priteče v poljske domove in podjetja - zgodovinski trenutek za državo,« je dejala Christine Healy, predsednica in izvršna direktorica podjetja Northland Power. »Northland je ponosen, da stoji ob boku našega partnerja ORLEN pri zagonu industrije vetrnih elektrarn na morju na Poljskem. Skupaj zagotavljamo varnejši in odpornejši energetski sistem za prihodnje generacije ter označujemo začetek novega poglavja v energetski prihodnosti Poljske.«

V zmagi narave je bilo lani v Evropi ponovno povezanih več kot 2.300 milj vodnih poti, saj je bilo po vsej celini odstranjenih rekordno število jezov.  
Novo poročilo okolijske skupine Dam Removal Europe je pokazalo, da so lani po vsej celini odstranili 603 rečne pregrade - kar je precej več kot 542 v letu 2024. Švedska je bila na prvem mestu s 173 odstranjenimi pregradami, sledili sta ji Finska (143) in Španija (109). Islandija in Makedonija sta medtem odstranili prvi rečni pregrad.

Glede na poročilo je bilo rekordno leto 2025, v katerem so rušilci jezov v Evropi ponovno povezali približno 3700 kilometrov vodnih poti, s čimer so izboljšali rečne habitate in ponovno odprli selitvene poti za ribe.

V projektu Zero Waste Schools sta nastala nov program in praktični priročnik, ki šole korak za korakom vodita od analize trenutnega stanja do konkretnih ukrepov in spremljanja učinkovitosti ravnanja z odpadki in viri. V preteklem šolskem letu so pristop preizkusile štiri slovenske in hrvaške šole. Mentorirali sta jih organizaciji Ekologi brez meja in Eko Pan. 

Program je strnjen niz korakov na poti do zero waste, priročnik pa zbirnik konkretnih ukrepov, ki se nanašajo na ločevanje in preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo, zavrženo hrano, trajnostno nabavo ter ravnanje z vodo in energijo.

V Zdraviliškem parku Bled je potekal drugi Festival ponovne uporabe, ki so ga v sodelovanju s 77-člansko ekipo organizirali Ekologi brez meja, Občina Bled in Infrastruktura Bled. Več kot 20 aktivnosti je privabilo tisoč obiskovalcev, med njimi so bili tudi številni tujci. 

V ospredju je bil tekstil. Posebej živahno je bilo na izmenjevalnici oblačil, kamor so obiskovalci prinesli kar 719 kosov oblačil, ki jih niso več potrebovali. 495 kosov je še isti dan našlo nove lastnike, preostali zbrani kosi pa bodo novo priložnost dobili 12. novembra na zadnji letošnji izmenjevalnici v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled.

Zeleno gospodarstvo je prvič preseglo 10 bilijonov dolarjev (7,6 bilijona funtov) tržne vrednosti, je ta teden razkrilo poročilo London Stock Exchange Group (LSEG).

Glede na nestanovitne trge in motnje v oskrbi z energijo je LSEG ugotovil, da so se zeleni prihodki v letu 2025 povečali za 5,3 %, kar je najhitrejša rast od leta 2022.

To pomeni, da je zeleno gospodarstvo - krovni izraz za podjetja, ki se ukvarjajo z okoljskimi rešitvami - po tržni vrednosti prehitelo zdravstvo. Če bi bilo uradno uvrščeno v samostojen sektor, kar trenutno ni, bi bil zeleni sektor po mnenju LSEG tretji največji na svetu, takoj za tehnologijo ter industrijskim blagom in storitvami.

Grčija je vodilna na svetu pri odkrivanju požarov v naravi, zahvaljujoč satelitom in umetni inteligenci, ki jih financira EU

Štirje nanosateliti so zdaj v celoti operativni in gasilcem pošiljajo takojšnja opozorila.
Medtem ko se Grčija pripravlja na še eno izjemno težko sezono požarov v naravi, se od zgoraj uvaja nova obrambna linija.

Posebej zasnovana flota satelitov, vsak približno velikosti majhne pečice, bo iskala prve znake požara in ustvarila pionirski sistem, ki bi lahko rešil življenja, zaščitil skupnosti in okrepil prizadevanja Evrope za tehnološko avtonomijo.

Francoska Polinezija je v ponedeljek na konferenci Združenih narodov o oceanih v Franciji napovedala ustanovitev največjega morskega zaščitenega območja (MPA). MPA bo pokrivala celotno izključno gospodarsko cono (EEZ) države, skoraj 5 milijonov kvadratnih kilometrov (več kot 1,9 milijona kvadratnih milj) in omejevala izkoriščevalske prakse, kot sta globokomorsko rudarjenje in vlečna mreža na dnu, kar je uničujoča vrsta ribolova, ki vleče velike mreže po morskem dnu.

Od teh 5 milijonov bo 1,1 milijona kvadratnih kilometrov (424.712 kvadratnih milj) označenih kot visoko ali popolnoma zaščiteno območje, znano kot razreda 1 in 2, kjer bo dovoljen le tradicionalni obalni ribolov, ekoturizem in znanstveno raziskovanje. Vlada je prav tako obljubila, da bo do svetovnega dneva oceanov 2026 temu močno zaščitenemu območju dodala dodatnih 500.000 kvadratnih kilometrov (193.051 kvadratnih milj).

Sončna in vetrna energija se v prvem četrtletju še naprej povečujeta, medtem ko proizvodnja premoga upada.

Novi podatki, ki jih je nedavno objavila ameriška Uprava za energetske informacije (EIA), razkrivajo rast proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije za več kot 11 % v prvem četrtletju 2026.

Električna proizvodnja premogovnih elektrarn v državi se je v istem obdobju zmanjšala za 11 %, medtem ko sta plin in jedrska energija doživeli šibko rast okoli 1 %.

Verjetno se vam je že zgodilo: omara je polna, pa vseeno nimate “kaj obleči”. In ko se oblačil znebite, ta prehitro končajo v zabojniku za mešane odpadke. Na Bledu so se odločili, da to spremenijo.

V sklopu projekta STICT (“Krepitev izvajanja krožnih strategij za tekstil v EU”) Ekologi brez meja skupaj z Občino Bled in Infrastrukturo Bled že drugo leto preizkušajo, kako narediti ponovno uporabo in zbiranje tekstila enostavnejše in bolj vidno.

Kaj se je zgodilo
Evropsko središče za digitalne inovacije Dortmund (EDIH-DO) je sodelovalo s podjetjem Stattküche v Münstru, ponudnikom šolskih obrokov, da bi napovedno analitiko, ki temelji na umetni inteligenci, uporabilo za zelo praktičen problem: šolske menze pogosto pripravijo več obrokov, kot jih dejansko pojedo.

Sistem natančneje napoveduje verjetno porabo obrokov, kar ponudniku omogoča, da uskladi nakup, pripravo in načrtovanje porcij z dejanskim povpraševanjem. Po podatkih EDIH-DO in mreže EDIH Evropske komisije je rezultat manj zavržene hrane, manjša poraba virov in nižji stroški, ne da bi se zmanjšala kakovost storitev.

Znanstveniki so odkrili, da ekstremni globokomorski tlak iztisne dragocena hranila iz potapljajočih se organskih delcev, kar zagotavlja nepričakovan vir hrane za oceanske mikrobe. Odkritje bi lahko spremenilo naše razumevanje tako globokomorskih ekosistemov kot tudi načina shranjevanja ogljika na Zemlji.

Znanstveniki so v globokem oceanu odkrili nepričakovan vir hrane, ki bi lahko spremenil način, kako raziskovalci razumejo tako morske ekosisteme kot tudi Zemljin ogljikov cikel. Nova študija Univerze Južne Danske (SDU) kaže, da mikrobi v globokem oceanu navsezadnje ne živijo v tako hranilno revnem okolju.

Medtem ko je Evropo prejšnji teden zaznamovale rekordne temperature, se je v ospredje vrnila preizkušena rešitev za hlajenje mest: drevesa. 

Raziskave kažejo, da sajenje dreves drastično znižuje temperature v mestih. Ena študija v Manchestru v Angliji je ocenila, da je ohlajanje koristno do 12 °C, in to se zdaj pogosto navaja kot poziv k ukrepanju.

Evropejci lažje dihajo zaradi desetletij okoljske politike, saj novi podatki kažejo na znatno zmanjšanje onesnaženosti zraka po vsej celini. 

V svojem najnovejšem poročilu o kakovosti zraka je Služba Evropske unije za spremljanje atmosfere Copernicus (CAMS) ugotovila, da so se emisije žveplovih in dušikovih oksidov od leta 2010 po vsej celini letno zmanjšale za približno 3-5 %, pri čemer so največji upadi posledica industrije in cestnega prometa.

Nova analiza je pokazala, da je bilo v Veliki Britaniji v 12 mesecih do maja 2026 prvič prodanih več novih električnih vozil kot bencinskih avtomobilov - 516.490 baterijskih električnih vozil proti 504.010 bencinskim.

Mejnik prihaja sredi razprave o britanskem mandatu za brezemisijska vozila, ki vsako leto zvišuje delež novih vozil brez izpustov.

Evropejci dihamo čistejši zrak: po najnovejšem poročilu evropske službe za spremljanje atmosfere Copernicus (CAMS) so se emisije žveplovih in dušikovih oksidov od leta 2010 zniževale za približno tri do pet odstotkov letno, največ po zaslugi industrije in cestnega prometa.

Aprila je Evropska agencija za okolje poročala, da večina merilnih postaj na celini izpolnjuje zakonske mejne vrednosti EU za ključna onesnaževala.

Nova analiza je razkrila skoraj 64.000 kvadratnih milj (približno 166.000 km²) koralnih grebenov, ki so sposobni preživeti in si opomoči po podnebnih spremembah trikrat več, kot so ocenjevali doslej.

Raziskovalci so pregledali 45.000 popisov koral skupaj z desetletji podnebnih in oceanskih podatkov ter odporne grebene našli v 71 državah in 100 ozemljih, tudi v doslej neprepoznanih delih Karibov ter Tihega in Atlantskega oceana.

Napoved Mednarodne poletne šole politične ekologije 2026
Konec meseca se vrača Mednarodna poletna šola politične ekologije 2026, ki bo tudi v šesti izvedbi ponudila nova znanja za razumevanje družbenih in političnih razsežnosti okoljske krize in zelenega prehoda.  

Med 29. junijem in 2. julijem bo na Fakulteti za družbene vede več kot 100 udeleženk in udeležencev iz Slovenije ter tujine razpravljalo o ključnih družbenih in političnih konfliktih, procesih ter emancipatornih poteh k samozadostnosti - predvsem z vidika potrebnih sprememb prehranskega in energetskega sistema, ki sta ključni področji trajnostne preobrazbe družbe.

Ekologi brez meja zbirajo podatke za prvo širšo sliko o ravnanju z igračami v Sloveniji in vabijo javnost k sodelovanju v raziskavi.

Ekologi brez meja v okviru projekta Pet minut veselja zbirajo podatke o ravnanju z igračami v gospodinjstvih. Ker v Sloveniji nimamo podatkov o tem, koliko igrač kupujemo, ponovno uporabljamo ali zavržemo, želijo z raziskavo ustvariti prvo širšo sliko o usodi igrač po koncu njihove uporabe ter pridobiti podlago za prihodnje ukrepe na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe.

Veter in sončna energija sta prvič proizvedla več električne energije na svetu kot plin. 

Glede na analizo raziskovalnega centra Ember sta ta dva obnovljiva vira v aprilu predstavljala 22 % svetovne električne energije v primerjavi z 20 % plina.

Mejnik je, kot so sporočili, del širšega trenda in ne odziv na trenutno energetsko krizo, ki jo je povzročil konflikt na Bližnjem vzhodu. 

Zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran in posledičnega zaprtja Hormuške ožine se po celem svetu soočamo z eno najhujših energetskih kriz v zgodovini. Sto največjih plinskih in naftnih podjetij je prvi mesec vojne v Iranu vsako uro ustvarilo več kot 30 milijonov dolarjev dobička, medtem pa se gospodinjstva po svetu in v Sloveniji soočajo z rastjo življenjskih stroškov in energetsko revščino.

V mreži Plan B za Slovenijo opozarjajo, da je trenutna kriza skrajni čas za prekinitev strukturne odvisnosti od fosilnih goriv, ter pozivajo k takojšnji izvedbi ukrepov, ki bodo istočasno izboljšali življenja ljudi in zmanjšali negativne okoljske vplive.

430-milijonska sežigalnica v Ljubljani bo zdravstveni, okoljski in finančni polom
Civilna iniciativa Kakšno mesto hočemo? skupaj z zdravstveno in okoljsko stroko opozarja, da je 430-milijonski projekt gradnje nove sežigalnice odpadkov v Ljubljani nevarna tehnološka in ekonomska past, ki bo prestolnico za naslednjih 30 let zaklenila v zastarel, zdravju škodljiv sistem ter povzročila nepopravljivo okoljsko in podnebno škodo. Obstajajo čistejše, varnejše in dolgoročno cenejše rešitve, ki so v prestolnici že danes izvedljive.

Dokazana zdravstvena in okoljska grožnja
Zdravstvena stroka že dalj časa opozarja na nevarnosti sežigalnic, ki lahko dokazano zaznamujejo več generacij.

Slovenija je znova postala pomembno stičišče evropskih razprav o prihodnosti ravnanja z odpadki, krožnem gospodarstvu in družbi brez odpadkov. Ekologi brez meja so po desetih letih ponovno gostili letno srečanje mreže Zero Waste Europe - Network Wide Gathering 2026 - ki je v Slovenijo pripeljalo čez 60 predstavnikov okoljskih organizacij, strokovnjakov in aktivistov iz številnih evropskih držav in Filipinov. 

Srečanje se je začelo z delovnim srečanjem mentorjev in revizorjev Mission Zero Academy (MiZA), evropske platforme za podporo občinam, podjetjem in organizacijam pri prehodu v družbo brez odpadkov. Udeleženci so razpravljali o razvoju in izvajanju certifikatov Zero Waste Cities ter Zero Waste Business, ki občinam in podjetjem pomagajo pri uvajanju konkretnih ukrepov za zmanjševanje količin odpadkov, večjo ponovno uporabo ter učinkovitejše ravnanje z viri.

Ljubljana gostila mednarodno konferenco o prihodnosti tekstila: »Bo proizvajalčeva razširjena odgovornost dovolj?«
V organizaciji Ekologov brez meja je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca »Bo proizvajalčeva razširjena odgovornost dovolj?«, posvečena prihodnosti ravnanja s tekstilom, krožnemu gospodarstvu in uvedbi sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) za tekstil.

Dogodek je potekal v okviru projekta Threads of Change v sodelovanju z Zero Waste Europe ter v Ljubljano privabil strokovnjake, predstavnike organizacij, podjetij in odločevalce iz kar 25 držav.