Ekologi brez meja so izdali Smernice za manj odpadne in več trajnostne prehrane v restavracijah. Več kot 30 konkretnih ukrepov je rezultat analize odpadne hrane v slovenskih restavracijah ter pregleda domačih in tujih dobrih praks.

Pri pripravi smernic, ki so povzete tudi v pet ključnih video ukrepov, so med drugimi sodelovali tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Slovenska turistična organizacija ter izobraževalne ustanove s področja gostinstva in turizma.

Odziv nevladnih organizacij na predlog podnebnega zakona
Ob današnji obravnavi podnebnega zakona na Vladi RS nevladne organizacije Umanotera, Greenpeace in PIC poudarjajo, da Slovenija podnebni zakon nujno potrebuje.

Potrebujemo ga za dostop do sredstev EU, za zmanjšanje podnebnih neenakosti in za kontinuiteto podnebne politike v zahtevnem političnem okolju. V na žalost razvodeneli različici podnebnega zakona, ki jo je sprejela vlada, manjkajo nekateri ključni elementi. Zdaj je čas, da stranke v parlamentarni obravnavi predlagajo amandmaje, ki bodo zakon naredili učinkovito orodje za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb.

Nedavna sistematična analiza, ki so jo opravili pri Cochrane Reviews, eni najbolj priznanih institucij na dokazih temelječe medicine, prinaša zaskrbljujoče ugotovitve o znanstveni ravni številnih medicinskih zdravljenj.

Njihova metaanaliza kaže, da približno 95 % vseh medicinskih terapij nima trdnih znanstvenih dokazov. Ja, dobro ste prebrali - le 5,6 % načinov zdravljenja temelji na visokokakovostnih dokazih.

Evropska komisija v imenu “lajšanja bremena” za podjetja odpravlja ključne elemente zakonodaje na področju odgovornosti podjetij, kar predstavlja visoko tveganje za zaščito okolja in človekovih pravic.

V zadnjih mesecih skupaj z akterji civilne družbe, sindikati, nekaterimi podjetji, predstavniki investitorjev, pravnimi strokovnjaki ter celo Evropsko centralno banko opozarjamo, da je proces sprejemanja svežnja Omnibus I netransparenten, nedemokratičen ter ne temelji na ustrezni oceni vplivov. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki Slovenijo predstavlja na pogajanjih v Svetu EU, pozivamo, da podpre ključne točke Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD) in zavrne deregulacijo na račun človekovih pravic in okolja, ki jo predlaga Omnibus I.

Vode ob obali srednjega in severnega Jadrana je v začetku maja prizadelo močno cvetenje alg. Razmnoževanje alg, ki je morsko vodo obarvalo v zeleno, je najverjetneje posledica višjih temperatur morja od povprečja in nedavnih močnih padavin, ki so povečale odtok rek v morje, so sporočili iz vesoljskega opazovalnega progama Evropske Unije Copernicus. Vse več raziskav intenzivnost cvetenja povezuje s podnebnimi spremembami.

Copernicus je objavil posnetke cvetenja morja v Severnem Jadranu, ki so nastali 2. maja 2025. Cvetenje je vidno celo iz vesolja. Kot so pojasnili, so zelena območja na sliki  v močnem kontrastu z modrino neokrnjenega morja, ki se razprostira na območju severnega Jadrana.

Zaključen je mednarodni družbeno odgovorni natečaj Plaktivat: Trajnostna oskrba s hrano, ki sta ga razpisala Umanotera in TAM-TAM Inštitut. Namen natečaja je bil preko intervencije v prostoru nasloviti perečo temo - kako lahko z bolj trajnostnim načinom oskrbe s hrano pomembno vplivamo na zdravje ljudi in okolja.

15. maja smo obeleževali svetovni dan podnebnih sprememb - tudi letos v znamenju vse bolj zaskrbljujočih podnebnih in okoljskih trendov, eno ključnih področij za naslavljanje podnebne krize pa je prav področje oskrbe s hrano. Družbene spremembe so pogosto odvisne predvsem od sistemskih premikov, ravno prehrana pa je eno izmed področij, kjer imamo velik vpliv tudi posamezniki.

Okoljska organizacija Focus in Regionalna razvojna agencija Zeleni kras sta v Postojni organizirali regijsko srečanje ključnih deležnikov, ki imajo pomembno vlogo pri naslavljanju energetske in prevozne revščine na lokalni ravni.

Pozornost je bila namenjena dobrim praksam sodelovanja med lokalnimi akterji, kot so zdravstvene ustanove, centri za socialno delo, ponudniki prevozov na klic, regijski center mobilnosti,  energetski svetovalci in koordinatorji. Organizatorji so odprli prostor tudi za probleme, s katerimi se srečujejo ter udeležence spodbudili k razmisleku o rešitvah za boljše sodelovanje v prihodnosti.

Šestsekundni videoposnetek z umetno inteligenco zahteva osemkrat več električne energije, kot je porabimo za polnjenje mobilnega telefona. Količina električne energije, potrebna za napajanje svetovnih podatkovnih centrov, naj bi se v petih letih podvojila.

Povečanje povpraševanja, ki naj bi bilo močno koncentrirano okoli svetovnih tehnoloških središč, bo pritiskalo na komunalna podjetja, omrežno infrastrukturo in planet. Tako opozarja Mednarodna agencija za energijo.

Ledeniki, naravni zalogovniki vode, se vztrajno krčijo. Masa ledu je lani tretje leto zapored nazadovala v vseh ledeniških regijah po svetu, je ob prvem svetovnem dnevu ledenikov objavila Svetovna meteorološka organizacija.

Leto 2024 je bilo tako po nazadovanju ledenikov četrto najslabše, odkar se zbirajo podatki. V WMO so ob tem opozorili na posledice nazadovanja ledenikov za življenje na Zemlji. V zadnjih 50 letih smo izgubili ledeno ploščo v velikosti Nemčije.

Nova študija kaže, da se zaradi taljenja polarnih ledenih pokrovov naš planet vrti počasneje. Ker se Zemlja vrti počasneje, se podaljšuje dolžina dneva. To pa stopnjuje učinke podnebnih sprememb.

Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences. V njej so dokazali, da taljenje polarnih ledenih pokrovov upočasnjuje Zemljino rotacijo. Voda iz staljenih ledenih plošč z Grenlandije in Antarktike namreč povzroča večjo maso okoli ekvatorja.

Da lahko Slovenija izkoristi potencial energetskih skupnosti je nujno sistematično spodbujanje
Vsi lahko sodelujemo v preoblikovanju energetskega sistema - s povezovanjem in sodelovanjem v energetskih skupnostih, ki temeljijo na obnovljivih virih energije.

Energetske skupnosti prinašajo mnogotere koristi, tako za posameznike kot za lokalne skupnosti in okolje, zato jih je pomembno spodbujati. Izboljšanje pogojev za energetske skupnosti v Sloveniji bo eden izmed glavnih ciljev novoustanovljene Mreže za energetske skupnosti, ki jo koordinira okoljska organizacija Focus.

Letošnja jubilejna 10. konferenca Dovolj za vse z naslovom Podnebno odgovorne in odporne skupnosti, ki sta jo organizirala Umanotera in Focus, je bila posvečena dobrim praksam prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb na lokalni ravni.

Gre za temo, ki je v luči zaostrovanja podnebne krize in vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov vedno bolj relevantna. Na konferenci so domači in tuji predavatelji predstavili, kako lahko skupnosti na sinergijski način zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, hkrati pa krepijo svojo odpornost na vse nevarnejše posledice podnebnih sprememb.

31. marca se je zaključila druga izvedba akcije »Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov«, katere glavni namen je ozaveščanje o pomenu digitalne higiene in zmanjševanja digitalnega odtisa.

Na pobudo Ekologov brez meja in komunikacijske skupine o28 se je letos akcije udeležilo 9471 posameznikov in 28 organizacij, ki so iz svojih digitalnih naprav izbrisali dobrih 23 tisoč GB podatkov, kar predstavlja približno 5 ton prihranka ogljičnega odtisa na leto.

Promocija kmetijskih in živilskih proizvodov v Sloveniji bi morala podpirati zdravje ljudi in okolja
Oskrba s hrano je med najbolj vplivnimi in hkrati najbolj ranljivimi sektorji zaradi prepletene podnebno-biodiverzitetne krize. Eden ključnih ukrepov za prehod v podnebno nevtralno trajnostno družbo je spreminjanje prehranjevalnih navad s povečanjem uživanja rastlinske hrane, v čim večji meri pridelane lokalno in na ekološki način.

Zato gre v primeru promocije kmetijskih in živilskih proizvodov, ki se je v Sloveniji doslej izvajala predvsem za sektorja mesa in mleka, dejansko za podnebju in okolju škodljive subvencije.

Letošnji Svetovni dan voda so Ekologi brez meja obeležili z nadgradnjo Karte pitnikov, ki poleg tipičnih mestnih pitnikov vsebuje tudi druge javne vire pitne vode. Po novem je karta bogatejša za skoraj tisoč vnosov iz cele Slovenije, kar je skoraj potrojilo število znanih lokacij.

Tokratni dan voda je posvečen zaščiti naših izginjajočih ledenikov, ki so pomemben vir pitne vode na mnogih koncih sveta. V Sloveniji smo ledeniške ostanke že skoraj v celoti izgubili, večino vode pa dobimo iz podzemnih vodonosnikov, ki se napajajo drugje. Velika večina prebivalcev ima dostop do visokokakovostne pitne vode, marsikdo, predvsem tuji obiskovalci, pa še vedno raje posegajo po plastenkah. Da bi bile informacije o alternativah vedno pri roki, so se Ekologi brez meja odločili za kartiranje vseh lokacij v Sloveniji, kjer je omogočen dostop do pitne vode v obliki javne infrastrukture ali urejenih naravnih virov.

Slovenija je ena izmed evropskih držav, kjer je zrak zaradi delcev PM10 najbolj onesnažen. Kljub postopnemu izboljšanju kakovosti zraka so prebivalci še vedno izpostavljeni preseženim dnevnim vrednostim teh delcev, ki letno povzročijo do 1.400 prezgodnjih smrti. Glavna vira onesnaženja sta promet in ogrevanje, pri čemer so eden največjih virov onesnaževanja individualna kurišča na lesno biomaso.

V letu 2021 so mala kurišča prispevala kar 73 % izpustov PM2,5, cestni promet pa 6 %. Današnji posvet v organizaciji okoljske organizacije Focus in CIPRE Slovenija, ki je združil polno dvorano različnih strokovnjakov, je eden izmed korakov k reševanju teh izzivov, saj bo treba za učinkovite rešitve združiti moči in sprejeti ambicioznejše ukrepe, predvsem pa delati več na ozaveščanju javnosti.

Dnevni globalni obseg morskega ledu se je februarja znižal na rekordno nizko raven. Skupni obseg ledu okoli severnega in južnega tečaja je v začetku februarja dosegel nov dnevni minimum, je sporočila služba EU za podnebne spremembe C3S Copernicus.

Pri Copernicusu ugotavljajo, da je območje morskega ledu februarja doseglo najnižjo mesečno raven na Arktiki, osem odstotkov pod povprečjem, in četrto najnižjo mesečno raven februarja na Antarktiki, 26 odstotkov pod povprečjem, poroča Guardian. To je že tretji mesec z rekordnim zmanjšanjem obsega ledu. Njegova satelitska opazovanja segajo v pozna sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, zgodovinska opazovanja pa do sredine 20. stoletja.

Občine Laško, Zreče in Gorenja vas - Poljane so uspešno zaključile pripravljalne postopke in sprejele zero waste strategijo, katere glavni cilj je zmanjšanje količine odpadkov ter spodbujanje krožnega gospodarstva.

Občine so na poti pridobivanja mednarodnega certifikata “Zero Waste Certified City”, ki postavlja jasne minimalne kriterije za občine na poti do družbe brez odpadkov. Na tej poti jih strokovno podpirajo Ekologi brez meja, ki koordinirajo slovensko mrežo zero waste občin.

Spodaj podpisane organizacije ostro obsojamo predlog Omnibus, ki predstavlja visoko tveganje za zaščito okolja in človekovih pravic. V imenu "lajšanja bremena” za podjetja Evropska komisija odpravlja ključne elemente zakonodaje na področju odgovornosti podjetij.

Predlog je bil oblikovan za zaprtimi vrati in večina sprememb odraža interese poslovnih združenj in multinacionalk. Slovenske predstavnike v Evropskem parlamentu in Svetu pozivamo, da zaščitijo demokratični proces in zakonodajni okvir EU za trajnostni razvoj ter zavrnejo spremembe, ki jih predlaga Omnibus.

Ob objavi evropske vizije in slovenskih politik s področja kmetijstva in hrane
Oskrba s hrano je velik povzročitelj, hkrati pa žrtev prepletene podnebno-biodiverzitetne krize. Sistem pridelave in potrošnje hrane je vir skoraj tretjine od človeka povzročenih emisij toplogrednih plinov. Intenzivna industrijska proizvodnja hrane je zaradi velikega vnosa strupenih kemikalij tudi največji vzrok za onesnaženost voda in tal ter izumiranje živalskih in rastlinskih vrst.

Zaradi sprememb v okolju, predvsem vse pogostejših in močnejših ekstremnih vremenskih dogodkov, je zadostna preskrba s hrano čedalje bolj ogrožena. Zato bi potrebovali močne in učinkovite politike na področju kmetijstva in hrane.

Okoljska organizacija Focus in Regionalna razvojna agencija za Koroško sta v Dravogradu organizirali regijsko srečanje ključnih deležnikov, ki imajo pomembno vlogo pri naslavljanju energetske in prevozne revščine na lokalni ravni. S sodelovanjem lahko dosežejo večje učinke.

Namen srečanja je bil izpostaviti dobre prakse sodelovanja med lokalnimi akterji, kot so zdravstvene ustanove, centri za socialno delo, ponudniki prevozov na klic, regijski center mobilnosti, energetski svetovalci in koordinatorji, poleg tega pa tudi opredeliti probleme, s katerimi se srečujejo ter rešitve za izboljšanje sodelovanja v prihodnosti.

Včeraj je v Tehnološkem parku Ljubljana potekala strokovna konferenca o digitalnih odpadkih, ki so jo v sklopu akcije Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov organizirali Ekologi brez meja in o28 komunikacijska skupina.

Na prvem tovrstnem dogodku v Sloveniji, ki je izpostavil sistemske izzive in izzive na ravni podjetij, so sodelovali domači in tuji predstavniki akademske sfere in gospodarstva.

Če si zaželite, da bi letos nekoga razveselili z živim darilom, raje ponovno premislite. Živali pogostokrat niso primerno darilo. Lastništvo živali je namreč velik zalogaj. Poleg tega, da se lahko lastniki, ki si živega bitja v resnici niso želeli, naveličajo in ga zavržejo, lahko ima izpustitev takšnih živali tudi katastrofalne posledice za ekosistem. Žival lahko namreč v novem okolju postane invazivna in povzroči škodo.

Za čas obdarovanja si marsikdo zaželi žival. Velikokrat se kupci ne zavedajo, kakšen zalogaj je lastništvo hišnih živali. Zgodi se lahko, da se živali naveličajo in jo enostavno zavržejo v naravo. Velikokrat hišne živali niso navajene na zunanje okolje in ne preživijo, opozarjajo na Zavodu RS za varstvo narave.