Zaključek akcije Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov: v treh letih izbrisanih 234.000 GB podatkov
Zaključila se je vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov, ki sta jo v zadnjih treh letih izvajala Ekologi brez meja in o28 komunikacijska skupina.

V tem obdobju je v akciji sodelovalo 3640 posameznikov in 78 skupin (šol, podjetij, organizacij), ki so skupaj izbrisali 234.000 gigabajtov podatkov. To pomeni zmanjšanje letnega ogljičnega odtisa za približno 49 ton CO2. Akcija je opozarjala na pogosto spregledano dejstvo: digitalni podatki niso brez vpliva. Shranjevanje datotek, e-pošte in fotografij zahteva delovanje podatkovnih centrov, ki porabljajo energijo in vire.

Za udobje doma in brezskrbne prevoze: nova aplikacija kot pripomoček za energetsko in mobilnostno informiranje

ZENPRE aplikacija združuje prepoznavanje energetske in prevozne revščine ter usmerjanje k rešitvam
Tako strokovnim delavcem, posameznikom kot vsem, ki so v stiku z ranljivimi skupinami prebivalcev, je na voljo nova spletna aplikacija ZENPRE, ki omogoča enostavno informiranje na področju rabe energije in prevozov.

Razvili so jo v Zavodu Sopotniki v sodelovanju z okoljsko organizacijo Focus in Forumom za enakopraven razvoj - FER. Aplikacija združuje nasvete glede možnosti financiranja energetskih prenov, uporabne informacije za izboljšanje energetskega stanja doma ter uporabne informacije za izboljšanje dostopnosti in samostojnosti pri mobilnosti. Registracija in uporaba sta brezplačni.

Prijavite se in skupaj z učenci raziščite, kako lahko igrače dobijo novo življenje.

Komu je razpis namenjen?
Vas zanimajo okolijske teme in bi želeli svojim učencem / dijakom omogočiti več tovrstnih vsebin? Ekologi brez meja bomo v okviru projekta Pet minut veselja izvedli 10 brezplačnih aktivnosti na temo ponovne uporabe igrač. Za izvedbo aktivnosti se lahko prijavijo vrtci, osnovne in srednje šole. 

Izberite aktivnost: 
Lahko izbirate med pomočjo pri izvedbi aktivnosti izmenjave igrač ali pa izobraževanjem na temo ponovne uporabe igrač ter njegovega vpliva na okolje. 
Cilj aktivnosti je otroke in mlade spodbuditi k razmišljanju o problematiki igrač, trajnostnih praksah,  in predstaviti različne vidike ponovne uporabe.

Poziv h krepitvi podpore pravičnemu prehodu in energetskim skupnostim v nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtih (NRPN)
Ob današnjem zasedanju Sveta za splošne zadeve, na katerem bodo evropski ministri razpravljali o načrtovanih nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtih (NRPN), okoljska organizacija Focus s partnerji v projektu Plan4Climate poziva h krepitvi podpore energetskim skupnostim in pravičnemu prehodu do podnebne nevtralnosti.

Po predlogu Evropske komisije naj bi nacionalni in regionalni načrti, ki jih bodo pripravile države članice, postali enotni nacionalni finančni inštrumenti in bodo med drugim glavni vir financiranja podnebnih ukrepov in ciljev pravičnega prehoda, zato bo njihova zasnova ključnega pomena.

Na zasedanju v Strasbourgu so evropski poslanci podprli načrt Evropske unije, da do leta 2040 oklesti izpuste toplogrednih plinov za 90 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Za dokončno uveljavitev tega cilja je potrebno še soglasje držav članic, vendar se ta korak obravnava le kot nujna formalnost, saj presenečenj ni pričakovati.

Evroposlanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 413 glasovi za, 226 proti in 12 vzdržanimi potrdili dopolnitev podnebnega zakona EU z zavezujočim podnebnim ciljem za leto 2040. Do takrat bo unija izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 90 odstotkov glede na leto 1990.

Novela Zakona o cestninjenju: Vlada podlegla izsiljevanju na račun javnega zdravja in okolja
Poslanci so potrdili novelo Zakona o cestninjenju za tovornjake in s tem nadaljevali škodljivo politiko nizkih cen iz preteklih let. Predstavniki koalicije in opozicije so na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor namerno izpustili priložnost, da bi sprejeli konkretne ukrepe za zmanjšanje vplivov tovornega cestnega prometa na zdravje in okolje, za znatno povečanje cestnin za tovorni promet ter za povečanje prilivov v proračun.

S tem utrjujejo status Slovenije kot zadnje tranzitne države srednje Evrope, ki ne izkorišča zakonskih možnosti EU za povišanje cestnin z namenom zaščite okolja in zdravja ljudi. Umanotera ob tem poudarja, da ta odločitev ni bila rezultat ekonomsko utemeljene politike, temveč rezultat izsiljevanja.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, in gibanje Mladi za podnebno pravičnost sta predstavila neodvisno strokovno analizo okoljskih ukrepov volilnih programov 13 političnih strank in list ter analizo njihovih glasovanj glede ključnih okoljskih zakonov preteklega mandata. Organizaciji s tem skušata prekiniti tišino, ki je kljub urgentnosti okoljske krize zavladala na predvolilnem parketu.

Analiza razkriva, da sta na področju okolja napredni le lista Levica in Vesna ter Piratska stranka. Stranke SD, Svoboda, Prerod in lista Zeleni Slovenije + Stranka generacij okoljske problematike ne naslavljajo v zadostni meri ali pa jo uporabljajo zgolj kot retorično orodje. Stranke SNS, SDS, Resni.ca, Glas upokojencev, Demokrati ter lista NSi, SLS in Fokus pa na področju okolja najpogosteje predlagajo škodljive ukrepe in ponekod celo zanikajo znanost.

V mreži Plan B za Slovenijo nasprotujemo aktualnim načrtom Mestne občine Ljubljana za izgradnjo sežigalnice odpadkov. Projekt odpira izjemno pomembna vprašanja prihodnjega razvoja mesta in mestnega okolja, javnega zdravja in varstva okolja, zato zahtevamo, da se javnosti predstavi jasno časovnico, strokovne podlage in procesni načrt ter prebivalkam in prebivalcem ter širše zainteresirani strokovni javnosti omogoči informirano sodelovanje v procesu odločanja in načrtovanja.

Nevladne organizacije vztrajamo, naj se nemudoma omogoči javna seznanitev z vsemi vidiki načrtovanja in vplivi gradnje in delovanja sežigalnice na okolje ter omogoči, da se vsa strokovna vprašanja in dileme javno izpostavi in pojasnjuje ter rešuje v široko odprtem dialogu.

Ključna predvolilna vprašanja: potrebujemo odgovore o fosilnih subvencijah, podnebnih katastrofah in energetski prihodnosti
Pred vrati so parlamentarne volitve, ki bodo v kontekstu naslavljanja podnebne, širše okoljske in družbene krize prelomne. Posledice so že tukaj: vse pogostejše in intenzivnejše poplave, dolgotrajne suše, vročinski valovi, onesnažen zrak, višji stroški energije in hrane, slabši delovni pogoji ter izgube domov in - vse pogosteje - tudi življenj.

Jasno je, da se Slovenija na podnebno in okolijsko krizo ne odziva s hitrostjo in resnostjo, ki jo narekujejo znanstvena dejstva. Med državami EU smo kot posledico s podnebjem povezanih naravnih nesreč utrpeli največjo ekonomsko škodo na prebivalca.

Zahtevni poklic kmeta je premalo cenjen. Zaradi rastočih stroškov in (pre)nizkih prodajnih cen kmetije vse težje zagotavljajo dolgoročno vzdržnost, kmetje pa se soočajo s pomanjkanjem dohodkovne in socialne varnosti.

Slovensko kmetijstvo se sooča s številnimi strukturnimi izzivi. Eden ključnih je razdrobljenost in majhnost kmetij, saj ima povprečna kmetija v Sloveniji približno 7 hektarjev.

Ta sporazum ne bi mogel priti v bolj kritičnem času, saj so naši oceani na robu svojih moči. Končno imamo zdaj v rokah ščit, s katerim bomo zavarovali območja in izrisali meje, ki jih industrija ne sme prestopiti. Ustvarili bomo prostore, kjer bo hrup strojev potihnil, morska bitja pa bodo končno lahko zadihala in si opomogla.

Pomagaj nam nadaljevati delo >>

Sporazum je res tu, zdaj pa moramo poskrbeti, da ne ostane le črka na papirju!Zavedamo se, da papir ne ustavi industrijskih ladij. Sporazum nam daje močno pravno orodje, a zdaj se v bistvu začne najtežji del. Poskrbeti moramo, da besede postanejo dejanja.

Minevajo tri leta, odkar sta Občina Bled in Občina Gorje uspešno prestali prvo revizijo za pridobitev mednarodnega certifikata Zero Waste Cities ter s tem postali prvi certificirani zero waste občini v Evropi. Novembra lani je bila izvedena ponovna, neodvisna revizija, ki je potrdila nadaljevanje zavez k zmanjševanju odpadkov in uvajanju krožnih praks.

Revizijo so opravili zunanji strokovnjaki iz Hrvaške, Nemčije in Estonije, ki so ocenjevali napredek v zadnjih treh letih. Ugotovitve kažejo, da ravnanje z odpadki ostaja pomembna prednostna naloga obeh občin, hkrati pa opozarjajo, da bo za nadaljnji napredek potreben nov zagon in okrepljeni ukrepi. Občini tako ohranjata dve zvezdici od petih, kar predstavlja trdno osnovo za nadaljnji razvoj.

Prebivalci španske Barcelone se bojijo, da so dnevom poležavanja na njihovih plažah šteti dnevi. Brezskrbno preživljanje počitnic ob grajenju peščenih gradov generaciji otrok, ki se še niso rodili, morda ne bo več predstavljivo.

Oblasti svarijo, da nevihte in dvig morske gladine, ki jih povzročajo podnebne spremembe, erodirajo umetne plaže v priljubljeni Barceloni, morje pa vsako leto pogoltne dele obale. V primerjavi z naravnimi obalami umetne plaže erodirajo hitreje. Obala Montgata pa erodira še posebej hitro.

Letošnje leto bi lahko bilo med najtoplejšimi leti doslej, ne bo pa preseglo lanskega rekordnega najtoplejšega leta v zgodovini meritev, je sporočila Mednarodna meteorološka agencija.

Opozorila je, da bo v prihodnjih letih praktično nemogoče omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija brez občasnega preseganja tega cilja. Da svetu ni uspelo ohraniti zaveze iz pariškega sporazuma, je moralni neuspeh in smrtonosna malomarnost, je v nagovoru na vrhu voditeljev pred začetkom podnebne konference ZN v Belemu dejal generalni sekretar ZN Guterres.

Ne glede ali smo mali ali veliki, igranje je del našega življenja
Kot pravi George Bernard Shaw “Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati.”  Igrače in igranje so del našega otroštva in tudi odrasle dobe - mogoče se le določene igrače zamenjajo. Kaj pa če jih je preveč? Kje te ne-več-zaželjene igrače končajo?

To so vse vprašanja na katera iščemo odgovore, saj podatki iz tujine nam prikazujejo kar slabo sliko. Industrija igrač je ena izmed industrij z najbolj intenzivno uporabo plastike na svetu. Ocenjuje se, da je več kot 90 % razpoložljivih igrač izdelanih iz plastike, kratkoživih in nereciklabilnih. Ko igrače postanejo odpadek, so pozabljene in končajo med mešanimi komunalnimi odpadki (po tujih ocenah jih na odstranjevanju konča 80 %). In le te postanejo zelo hitro!

V svetu, kjer smo na vsakem koraku bombardirani z oglasi o novih izdelkih, akcijah, trendih v hitri modi in nepremišljeno potrošnjo, je hkrati opaziti prebujanje močne zavesti o pomenu ponovne uporabe. Čeprav smo nekateri že kot majhni hodili naokrog v oblačilih iz druge roke in doma marsikaj popravili, preden je romalo v smeti, imam občutek, da se dogaja nov val ponovne uporabe.

Če ste tudi sami navdušeni nad second-hand izdelki, vas je pred kratkim zagotovo razveselila novica, da je pri nas končno na voljo aplikacija Vinted. Gre za spletno platformo, namenjeno prodaji in nakupovanju izdelkov iz druge roke. Velika prednost platforme je predvsem v dostopnosti številnih izdelkov na enem mestu: brskate lahko med oblačili, otroško opremo, opremo za dom, elektroniko, knjigami, igrami, opremo za različne hobije in vsem za šport.

Narava vate ne meče smeti. Zakaj jih v naravo (še vedno prepogosto) ti?
Zaključuje se projekt Ekologov brez meja in Eurowaga, ki je v zadnjih mesecih preverjal, kako vozniki ravnamo z odpadki na poti ter ali se naše deklarirane vrednote res srečajo z vedenjem v praksi. Rezultati so jasni: zavest je visoka, ravnanje pa… ni še tam. 

Raziskava med vozniki, ki je zajela 595 odgovorov, razkriva skoraj soglasno prepričanje, da je skrb za čisto okolje zelo pomembna (90 % vprašanih). Tudi občutki odgovornosti so visoki - večina bi pobrala odpadek, tudi če jih nihče ne vidi. A obenem kar 61 % vprašanih dnevno opaža odpadke na počivališčih in ob cestah, kar kaže na velik razkorak med željami in realnostjo.

Javno pismo slovenski vladi 
EU vstopa v zaključno fazo pogajanj o svežnju Omnibus I, ki pod pretvezo »zmanjševanja administrativnih bremen« v resnici razkraja ključno zakonodajo, ki naj bi ščitila ljudi in okolje. V Evropskem parlamentu smo bili prvič priča oblikovanju stališča s podporo koalicije sredinske in skrajne desnice.

Raziskave so pokazale, da so prste vmes imela tudi velika naftna podjetja ter celo ameriška in katarska vlada. Evropska ombudsmanka je potrdila, da je Evropska komisija kršila temeljna načela dobrega upravljanja, saj je postopek potekal netransparentno, brez vključevanja javnosti, brez oblikovanja na podlagi dokazov in brez upoštevanja podnebnih ciljev EU. Omnibus I je postal politični preizkus: ali bo Slovenija v trialogu v Svetu EU branila človekove pravice in okolje, ali pa bo podlegla pritiskom multinacionalk in tretjih držav ter legitimirala nedemokratične postopke.

Uspešno izvedena okrogla miza Enkrat ni nobenkrat
Okrogla miza Enkrat ni nobenkrat: spodbujanje ponovne uporabe na mariborskih dogodkih, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru - BarCoda, so pripravili Ekologi brez meja. V ospredju je bila predstavitev sveže izdanih Smernic za uvajanje sistemov ponovne uporabe, ki ponujajo prvi poenoten, realen in izvedljiv načrt za slovenske organizatorje.

Uvodni del je pripadel Marceli Horvat (Ekologi brez meja), ki je predstavila ključne poudarke smernic - od izbire primerne opreme in modelov vračanja, do logistike, pomivanja in jasne komunikacije z obiskovalci. Smernice izpostavljajo, da je prehod na sistem ponovne uporabe nujen za zmanjševanje odpadkov, skladnost z evropskimi zahtevami in dolgoročne finančne prihranke. Ob tem pa opozarjajo tudi na okoljsko točko preloma, ki organizatorjem pomaga razumeti, kdaj se investicija v ponovno uporabo začne vračati.

Energetske skupnosti prinašajo koristi za družbo in okolje, potencial imajo tako pri proizvodnje električne energije kot pri ogrevanju. Njihovo bistvo je, da postavljajo prebivalce v središče prehoda na obnovljive vire energije in jim omogočajo neposredno sodelovanje pri upravljanju.

Okoljska organizacija Focus, ki koordinira Mrežo za energetske skupnosti, in družba Borzen, ki vodi nacionalno kontaktno točko za obnovljive vire energije, danes v celjskem Tehnoparku skupaj s številnimi strokovnjaki predstavljata, zakaj so energetske skupnosti priložnost za občine, prebivalce in lokalne podjetnike ter kakšne vrste podpore so trenutno na voljo. Strokovno konferenco gosti Mestna občina Celje. 

COP30 BREZ NUJNEGA PREBOJA: OČI SO SEDAJ UPRTE NA NACIONALNO RAVEN
Podnebna konferenca COP30 ni prinesla želenega preboja, vendar se Sloveniji odpirajo nove možnosti, da prispeva k nujno potrebnemu zmanjšanju emisij. Slovenija se je pridružila skupini 24 držav, ki bodo načrt opuščanja fosilnih goriv pripravile izven institucij Združenih narodov.

Poleg tega bo Slovenija v naslednjih letih iz EU prejela več kot 1,5 milijarde evrov za pospeševanje razogljičenja. Od tega bo pol milijarde namenjene socialno-podnebnim ukrepom v podporo ranljivim gospodinjstvom.

Ekologi brez meja spodbujajo prehod v svet z manj odpadki s spletnim portalom, ki ga sooblikujejo ljudje.

V svetu, kjer nas vsak dan obdaja obilje stvari, pogosto pozabimo na tisto, kar res šteje - na ljudi, skupnost in občutek, da delamo nekaj dobrega. Pri Ekologih brez meja verjamejo, da ni prepozno, da se ustavimo in premislimo, kako želimo živeti naprej.

Njihov portal Manj je več, ki deluje že od leta 2018, je zasnovan prav za to: da posameznikom pomaga pri preprečevanju nastajanja odpadkov in spodbujanju ponovne uporabe.

Ob pripravi nacionalne vizije "Naše kmetijstvo in hrana v 2040" in izdaji strokovnih gradiv za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano:
V Sloveniji je prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano nujen in možen

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zaključni fazi priprave Vizije 2040, ki bo bistveno določila smer razvoja slovenskega kmetijsko-prehranskega sistema. Z namenom, da bo ta leta 2040 zdrav, trajnosten in odporen, so v Umanoteri izdali več strokovnih gradiv, med njimi tudi Vodnik za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano, ki kaže na to, da tak prehod v Sloveniji ni samo nujen, ampak tudi možen.