Po ugotovitvah študije, ki jo je objavil World Weather Attribution, so podnebne spremembe povzročile, da je bilo deževje vsaj za sedem odstotkov močnejše, zaradi česar so mesta prizadele obsežne poplave. Če se planet ne bi segreval zaradi človeškega delovanja, pa bi se možnosti za takšne padavine prepolovile, ugotavljajo znanstveniki.

Ko se je ciklon Boris pomikal nad srednjo Evropo, je Avstriji, Češki, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški prinesel rekordne količine padavin. Močno deževje je majhne potoke spremenilo v divje reke, obsežne poplave so uničile domove, umrlo pa je več kot dvajset ljudi.

Si radi praznike naredite še posebej bleščeče? Če pri tem uporabljate bleščice raje dvakrat premislite. Brez bleščic skorajda ne mine nobena novoletna zabava. A Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da učinek glamurja in razkošja prikriva umazano resnico, ki se skriva za bleščečimi koščki. Bleščice so namreč, kot opozarjajo, edinstvena skupina mikroplastike. Namenjene pa so zgolj in samo estetskemu učinku.

V preteklosti so bile bleščice izdelek ali dodatek, ki se je uporabljal občasno, ob posebnih priložnostih. Danes je moda ta trend prenesla v naše vsakdanje življenje in bleščice pogosto najdemo v kozmetiki, oblačilih, umetniških in obrtniških izdelkih, torbicah, čevljih in dekoracijah za dom, naštevajo v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Stopnja dviga morske gladine se je v zadnjih 30 letih podvojila
Nova analiza Mednarodne podnebne iniciative za kriosfero (ICCI) kaže, da bo naraščajoča morska gladina preplavila številna izmed največjih pristanišč za naftne tankerje po svetu.

Po poročanju Guardiana znanstveniki opozarjajo, da je nevarnost ironična, saj bo morska gladina naraščala kot posledica podnebnih sprememb, ki nastajajo prav zaradi uporabe fosilnih goriv, kot je nafta. Dodajajo, da bi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov s prehodom na obnovljive vire energije zaustavilo globalno segrevanje in prineslo zanesljivejšo energijo.

Podnebne spremembe grozijo številnim poslasticam: na udaru tartufi, sir, gorčica ...
Podnebne spremembe grozijo tudi, da bodo povsem spremenile jedilnike s specialitetami. Poročali smo že, da imajo številna vina, pa kava in kakav negotovo prihodnost. A ta grozi tudi številnim priljubljenim gurmanskim poslasticam. Seznam delikates, ki lahko sčasoma izginejo iz krožnikov, se vedno daljša.

Ekstremno vreme, ki ga poganjajo podnebne spremembe, ogroža svetovni prehranski sistem. Suše, vročinski valovi, požari in poplave so smrtonosne za pridelke osnovnih življenjskih potrebščin po vsem svetu. Vpliv imajo na letine žit, pa riža, morske hrane, čokolade in kave. A zdaj so vedno bolj ogrožene tudi druge gurmanske poslastice.

INCITE-DEM osvetljuje demokratične inovacije za reševanje evropskih demokratičnih in trajnostnih izzivov
Evropski projekt INCITE-DEM, v katerem sodeluje tudi slovenska okoljska organizacija Focus, je objavil dve prelomni poročili, ki raziskujeta zgodovinski prispevek demokratičnih inovacij k bolj vključujočemu upravljanju in spopadanju s perečimi izzivi trajnosti.

Poročili sta na voljo v ključnem trenutku, ko se evropske in svetovne demokracije spopadajo z upadajočim zaupanjem, naraščajočim populizmom in vse bolj izrazitim razočaranjem javnosti nad tradicionalnimi političnimi institucijami. Poročili nudita poglobljeno zgodovinsko analizo o tem, kako lahko participativni in posvetovalni procesi pomagajo pri opolnomočanju državljanov ter krepitvi demokracije, hkrati pa izpostavljajo težavnost doseganja tovrstnih ciljev.

Javni potniški prevoz (JPP) je rešitev za številna okoljska in socialna vprašanja. Če je dostopen in učinkovit, je tudi eden od glavnih odgovorov za blaženje prevozne revščine, ki naj bi se v naslednjih letih potencialno še poglobila. Države članice Evropske unije za zaščito najranljivejših že pripravljajo socialne načrte za podnebje, ki lahko vsebujejo tudi ukrepe za izboljšanje JPP.  

Stalna rast cen goriv in vozil imata že sedaj negativne vplive na blaginjo prebivalstva, pričakovati pa je, da se bodo še povečali z uvedbo trgovanja z emisijskimi kuponi na področju stavb in prometa na EU ravni (ETS2), ki je napovedano za leto 2027. Višje cene ogljika pomenijo višjo ceno goriv, kar bo pričakovano vplivalo na povečanje energetske in prevozne revščine.

Lahinja trail - prva slovenska prireditev na poti zero waste s tremi zvezdicami
Ekologi brez meja so ob 10. obletnici zero waste programa nadgradili način ocenjevanja prireditev s sprejetimi strategijami in uvedenimi ukrepi za odgovorno ravnanje z odpadki in naravnimi viri.

Med 14 takimi prireditvami letos si je naziv najboljše prakse prislužila tekaška prireditev Lahinja trail, ki je v Krajinskem parku Lahinja potekala 9. novembra letos. Naziv s tremi zvezdicami prejmejo med drugimi tudi zaradi embalaže za ponovno uporabo na celotni prireditvi.

Več kot tretjini svetovnih drevesnih vrst grozi izumrtje, kaže prva celovita ocena dreves vodilne svetovne znanstvene avtoritete o stanju vrst.

Ugotovitve, ki jih je v oktobru objavila Mednarodna zveza za ohranjanje narave Rdeči seznam, so še posebej streznitvene glede na količino življenja, ki ga ohranjajo drevesa. Neštete vrste drugih rastlin, živali in gliv so odvisne od gozdnih ekosistemov. Drevesa so ključnega pomena tudi za uravnavanje vode, hranil in ogljika, ki segreva planet.

Drevesa so bistvenega pomena za podporo življenja na Zemlji zaradi njihove vitalne vloge v ekosistemih in milijoni ljudi so odvisni od njih za svoja življenja in preživetje.

Prejšnji teden je Evropski parlament sprejel odločitev, ki globoko razočara in zbuja skrb za prihodnost naših gozdov ter svetovnih podnebnih ambicij. S potrditvijo predloga Evropske komisije za zamik izvajanja Uredbe EU o izdelkih brez krčenja gozdov (EUDR) za 12 mesecev ter dodatnimi spremembami, ki zakon občutno slabijo, so evropski poslanci storili korak nazaj v boju proti uničevanju gozdov. Glasovanje je bil prvi večji preizkus za okoljsko zakonodajo EU po junijskih volitvah, ki so prinesle močnejšo desnico v Evropskem parlamentu.  

Gre za očiten napad na zakonodajo, ki je del Evropskega zelenega dogovora. Konservativni poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), ki je tudi politična skupina Ursule von der Leyen, so vodili prizadevanja za oslabitev zakona, ki so ga sprva podpirali. Glasovanje pri nekaterih amandmajih je šlo tako na tesno, da brez podpore skrajno desnih skupin ne bi bili sprejeti.

Medtem ko spremljamo začetek podnebnega zloma na planetarni ravni, so se svetovni voditelji na že 29. podnebni konferenci OZN pogajali o tem, kako pri že tako povsem nezadostnem podnebnem ukrepanju ne bi še nazadovali.

Minister Kumer naj bi bil nad rezultati pogajanj razočaran, v Sloveniji pa se je ministrstvo pod njegovim vodstvom uklonilo pritiskom gospodarskih interesnih združenj ter se odpovedalo ukinitvi subvencij fosilnim gorivom. V Umanoteri zato Vlado RS pozivamo, naj se drži svojih zavez in v Podnebni zakon ponovno vključi člen o odpravi subvencij za fosilna goriva.

Gradimo dobre digitalne navade
Skupaj z o28 komunikacijsko skupino nadaljujemo z našo pobudo za čiščenje digitalnih odpadkov in zmanjševanje digitalnega onesnaževanja. Po lanskem uspehu, ko smo z izbrisom 26.000 GB digitalnih podatkov zasedli tretje mesto na globalni ravni digitalne čistilne akcije in prispevali k 5 tonam prihranka emisij toplogrednih plinov, smo si za naslednje leto zastavili še višje cilje.

Tokrat želimo vključiti še širši krog posameznikov, podjetij in organizacij ter zgraditi trajnostne digitalne navade, ki bodo dolgoročno prispevale k čistejšemu digitalnemu okolju.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so pripravili nekoliko drugačno, a poučno pokopališče. Simbolično so nagrobnike postavili za v naravi izumrle rastlinske vrste v Sloveniji, ki pa jim jih je v Botaničnem vrtu uspelo ohraniti. Gre še za en dokaz o tem, kako dragoceno vlogo pri varovanju rastlinskih vrst v Sloveniji igra ljubljanski Botanični vrt.

Kot pove Katja Malovrh z Biotehniške univerze v Ljubljani, ki je sodelovala pri projektu prav posebnega rastlinskega pokopališča, se na rdečem seznamu praprotnic in semenk nahaja kar nekaj rastlinskih vrst, ki so v naravi Slovenije izumrle.

Popravljali smo oblačila, pohištvo, kolesa … in naš odnos do stvari
Projekt Krožne skupnosti (Communities go circular) nam je bil od vsega začetka pisan na kožo. Smo namreč strastni zagovorniki popravil, ki so res krasen primer podaljševanja življenjske dobe izdelkov in s tem odmik od nastanka odpadka. V 24 mesecih partnerstva s Knofom, hrvaškima Zeleno akcijo in Zeleno Istro ter italijanskim Zero Waste Italy smo ustvarili kar nekaj krasnih zgodb.

Mednarodna konferenca o popravilih
Se še spomnite dogodka v Slovenskih Konjicah, ko smo letno zero waste srečanje združili z mednarodno konferenco o popravilih? Takrat smo predstavili celo vrsto dobrih praks, opozorili na pomanjkljivosti in sklenili, da je treba popravila spraviti v vsako slovensko vas.

Okoljske organizacije - Zelena Istra in Zelena Akcija iz Hrvaške, Ekologi brez meja in KNOF iz Slovenije ter Zero Waste Italija iz Italije - smo v okviru projekta Communities Go Circular skupaj pripravile priročnik „Zaženimo ponovno uporabo - Smernice za spodbujanje skupnostnih projektov ponovne uporabe“.

Priročnik je namenjen skupnostnim pobudam, nevladnim organizacijam in lokalnim odločevalcem, ki želijo vzpostaviti ali okrepiti projekte ponovne uporabe v svojih skupnostih. Priročnik, ki je bil ustvarjen kot navdih in vodilo, ponuja praktične korake za začetek pobud za ponovno uporabo in izpostavlja uspešne primere organizacij, vključenih v projekt Communities Go Circular.

Prehod na obnovljive vire energije mora biti vključujoč in strateško voden
Organizacije PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Focus, društvo za sonaraven razvoj in IPoP - Inštitut za politike prostora, ki delujejo na področju energetskih in prostorskih politik ter pravnega varstva okolja, so na posvetu “Pravično do energije sonca in vetra” predstavile spletni Vodnik do energije vetra in sonca in izsledke študije o možnostih za premagovanje ovir pri uvajanju vetrne energije v Sloveniji.

Podnebne spremembe in skupne EU zaveze narekujejo državam članicam pospešen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije (OVE). V Evropski uniji so v lanskem letu OVE dosegli rekordni, 44-odstotni delež proizvodnje električne energije. Od tega so sončne in vetrne elektrarne zagotovile 27 % električne energije, kar je bilo največje letno povečanje zmogljivosti doslej.

Pregled NEPN-ov: ključni dokumenti držav članic še vedno premalo ambiciozni za uskladitev s Pariškim sporazumom
Koalicija nevladnih organizacij v novem poročilu Mind the NECP Gap ugotavlja, da trenutne ambicije razpoložljivih Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) 17 držav članic Evropske unije ne zadostujejo ne samo za doseg zavez iz Pariškega sporazuma, ampak tudi za doseganje podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030.

Zadnja verzija slovenskega NEPN-a, ki še ni bil oddan Evropski komisiji, vsebuje nekaj izboljšav, vendar pa napredek kazi ohranitev spodbud za fosilna goriva.

Ljudem moramo zagotoviti možnost aktivnega sodelovanja pri preoblikovanju energetskega sistema
Letošnja 9. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti, ki jo organizirata Umanotera in Focus, je bila posvečena energetski preobrazbi in razmisleku, kako naj bo ta zastavljena po meri ljudi.

Energetska preobrazba predstavlja enega ključnih izzivov današnjega časa. Izvedena bo morala biti na način, da bo zagotovila energetsko preskrbljenost prebivalstva in obenem učinkovito naslovila zaostrujočo se podnebno in ekološko krizo. Pogosto se poskuša ta dva cilja prikazati kot nezdružljiva, a na konferenci predstavljeni primeri iz prakse kažejo, da temu ni tako.

»100 % reciklirana plastenka« - ali verjamete tej navedbi na izdelku?
Na Zvezi potrošnikov Slovenije poudarjajo, da je trditev »100 % reciklirana plastenka« zavajajoča. Zakaj? Večina potrošnikov, ki kupi takšne plastenke, je prepričana, da gre za trajnostno embalažo.

Hkrati takšna trditev potrošnike navaja k misli, da je plastenke mogoče reciklirati v neskončnost in da so v resnici narejene samo iz reciklata Pa je to res?

Ekologi brez meja obeležujejo 10. obletnico programa zero waste v Sloveniji. Na slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki slovenskih občin, komunalnih podjetij, turistični ponudniki in razvojni partnerji, so predstavili dosežke preteklega dela, nagovoril pa jih je tudi znanstveni koordinator Zero Waste Europe, Enzo Favoino. 

Zero waste gibanje, ki v Evropi povezuje že več kot 470 lokalnih skupnosti, je gonilo krožnega gospodarstva. Nastalo je iz protisežigalniških zahtev po ohranjanju virov brez ogrožanja zdravja ekosistemov in ljudi.

Po ugotovitvah študije, ki jo je objavil World Weather Attribution, so podnebne spremembe povzročile, da je bilo deževje vsaj za sedem odstotkov močnejše, zaradi česar so mesta prizadele obsežne poplave. Če se planet ne bi segreval zaradi človeškega delovanja, pa bi se možnosti za takšne padavine prepolovile, ugotavljajo znanstveniki.

Ko se je ciklon Boris sredi septembra pomikal nad srednjo Evropo, je Avstriji, Češki, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški prinesel rekordne količine padavin. Močno deževje je majhne potoke spremenilo v divje reke, obsežne poplave so uničile domove, umrlo pa je več kot dvajset ljudi.

Evropska komisija (EK) je predlagala enoletni zamik pri ključnem zakonu o dobavnih verigah - Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Če bodo poslanci Evropskega parlamenta in ministri v Svetu EU to potezo EK potrdili, bo po njenih lastnih študijah uničenih 2.300 kvadratnih kilometrov gozdov. To bo povzročilo 49 megaton emisij toplogrednih plinov, kar je enakovredno emisijam 18 milijonov avtomobilov.   

Leta 2023 je naš planet vsako minuto izgubil za skoraj 10 nogometnih igrišč kritično pomembnega gozda. Vzrok je jasen - gonilna sila uničevanja svetovnih gozdov je industrijsko kmetijstvo. Evropska unija s porabo govedine, soje, palmovega olja, usnja, gume in lesa, uvoženega iz žarišč krčenja gozdov, kot sta Brazilija in Indonezija, nosi velik del krivde.

Objavljena nova Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu
“Teme Onesnaževalna elita nas vodi v podnebni zlom nismo izbrali naključno,” je ob pričetku včerajšnjega dogodka izpostavila Umanotera. Skrajni čas je namreč, da razumemo, da po eni strani podnebna kriza ni le okoljsko vprašanje, temveč ima posledice za vse nas, po drugi strani pa da podnebna politika, ki ne upošteva ali celo povečuje naraščajoče družbene neenakosti, ne more biti uspešna.

Na dogodku je bila med drugim prvič predstavljena Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu, katere sporočilo je jasno: planet gori, onesnaževalna elita pa priliva olje na ogenj.

Več kot nujno slovo od fosilnih virov energije in prehod na obnovljive vire energije slonita tudi na izkoriščanju potenciala vetra.

Ker se v Sloveniji na področju uvajanja vetrne energije soočamo z velikimi izzivi, so bile na webinarju okoljske organizacije Focus za navdih predstavljene tri uspešne vetrne zgodbe iz Avstrije, Belgije in Češke. Gre za primere dobrih praks transparentne komunikacije in doslednega vključevanja različnih akterjev, predvsem lokalnih skupnosti, kar so elementi, ki bi jih morali zasledovati pri uvajanju vetrne energije tudi v Sloveniji.