Ta sporazum ne bi mogel priti v bolj kritičnem času, saj so naši oceani na robu svojih moči. Končno imamo zdaj v rokah ščit, s katerim bomo zavarovali območja in izrisali meje, ki jih industrija ne sme prestopiti. Ustvarili bomo prostore, kjer bo hrup strojev potihnil, morska bitja pa bodo končno lahko zadihala in si opomogla.

Pomagaj nam nadaljevati delo >>

Sporazum je res tu, zdaj pa moramo poskrbeti, da ne ostane le črka na papirju!Zavedamo se, da papir ne ustavi industrijskih ladij. Sporazum nam daje močno pravno orodje, a zdaj se v bistvu začne najtežji del. Poskrbeti moramo, da besede postanejo dejanja.

Minevajo tri leta, odkar sta Občina Bled in Občina Gorje uspešno prestali prvo revizijo za pridobitev mednarodnega certifikata Zero Waste Cities ter s tem postali prvi certificirani zero waste občini v Evropi. Novembra lani je bila izvedena ponovna, neodvisna revizija, ki je potrdila nadaljevanje zavez k zmanjševanju odpadkov in uvajanju krožnih praks.

Revizijo so opravili zunanji strokovnjaki iz Hrvaške, Nemčije in Estonije, ki so ocenjevali napredek v zadnjih treh letih. Ugotovitve kažejo, da ravnanje z odpadki ostaja pomembna prednostna naloga obeh občin, hkrati pa opozarjajo, da bo za nadaljnji napredek potreben nov zagon in okrepljeni ukrepi. Občini tako ohranjata dve zvezdici od petih, kar predstavlja trdno osnovo za nadaljnji razvoj.

Prebivalci španske Barcelone se bojijo, da so dnevom poležavanja na njihovih plažah šteti dnevi. Brezskrbno preživljanje počitnic ob grajenju peščenih gradov generaciji otrok, ki se še niso rodili, morda ne bo več predstavljivo.

Oblasti svarijo, da nevihte in dvig morske gladine, ki jih povzročajo podnebne spremembe, erodirajo umetne plaže v priljubljeni Barceloni, morje pa vsako leto pogoltne dele obale. V primerjavi z naravnimi obalami umetne plaže erodirajo hitreje. Obala Montgata pa erodira še posebej hitro.

Letošnje leto bi lahko bilo med najtoplejšimi leti doslej, ne bo pa preseglo lanskega rekordnega najtoplejšega leta v zgodovini meritev, je sporočila Mednarodna meteorološka agencija.

Opozorila je, da bo v prihodnjih letih praktično nemogoče omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija brez občasnega preseganja tega cilja. Da svetu ni uspelo ohraniti zaveze iz pariškega sporazuma, je moralni neuspeh in smrtonosna malomarnost, je v nagovoru na vrhu voditeljev pred začetkom podnebne konference ZN v Belemu dejal generalni sekretar ZN Guterres.

Ne glede ali smo mali ali veliki, igranje je del našega življenja
Kot pravi George Bernard Shaw “Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati.”  Igrače in igranje so del našega otroštva in tudi odrasle dobe - mogoče se le določene igrače zamenjajo. Kaj pa če jih je preveč? Kje te ne-več-zaželjene igrače končajo?

To so vse vprašanja na katera iščemo odgovore, saj podatki iz tujine nam prikazujejo kar slabo sliko. Industrija igrač je ena izmed industrij z najbolj intenzivno uporabo plastike na svetu. Ocenjuje se, da je več kot 90 % razpoložljivih igrač izdelanih iz plastike, kratkoživih in nereciklabilnih. Ko igrače postanejo odpadek, so pozabljene in končajo med mešanimi komunalnimi odpadki (po tujih ocenah jih na odstranjevanju konča 80 %). In le te postanejo zelo hitro!

V svetu, kjer smo na vsakem koraku bombardirani z oglasi o novih izdelkih, akcijah, trendih v hitri modi in nepremišljeno potrošnjo, je hkrati opaziti prebujanje močne zavesti o pomenu ponovne uporabe. Čeprav smo nekateri že kot majhni hodili naokrog v oblačilih iz druge roke in doma marsikaj popravili, preden je romalo v smeti, imam občutek, da se dogaja nov val ponovne uporabe.

Če ste tudi sami navdušeni nad second-hand izdelki, vas je pred kratkim zagotovo razveselila novica, da je pri nas končno na voljo aplikacija Vinted. Gre za spletno platformo, namenjeno prodaji in nakupovanju izdelkov iz druge roke. Velika prednost platforme je predvsem v dostopnosti številnih izdelkov na enem mestu: brskate lahko med oblačili, otroško opremo, opremo za dom, elektroniko, knjigami, igrami, opremo za različne hobije in vsem za šport.

Narava vate ne meče smeti. Zakaj jih v naravo (še vedno prepogosto) ti?
Zaključuje se projekt Ekologov brez meja in Eurowaga, ki je v zadnjih mesecih preverjal, kako vozniki ravnamo z odpadki na poti ter ali se naše deklarirane vrednote res srečajo z vedenjem v praksi. Rezultati so jasni: zavest je visoka, ravnanje pa… ni še tam. 

Raziskava med vozniki, ki je zajela 595 odgovorov, razkriva skoraj soglasno prepričanje, da je skrb za čisto okolje zelo pomembna (90 % vprašanih). Tudi občutki odgovornosti so visoki - večina bi pobrala odpadek, tudi če jih nihče ne vidi. A obenem kar 61 % vprašanih dnevno opaža odpadke na počivališčih in ob cestah, kar kaže na velik razkorak med željami in realnostjo.

Javno pismo slovenski vladi 
EU vstopa v zaključno fazo pogajanj o svežnju Omnibus I, ki pod pretvezo »zmanjševanja administrativnih bremen« v resnici razkraja ključno zakonodajo, ki naj bi ščitila ljudi in okolje. V Evropskem parlamentu smo bili prvič priča oblikovanju stališča s podporo koalicije sredinske in skrajne desnice.

Raziskave so pokazale, da so prste vmes imela tudi velika naftna podjetja ter celo ameriška in katarska vlada. Evropska ombudsmanka je potrdila, da je Evropska komisija kršila temeljna načela dobrega upravljanja, saj je postopek potekal netransparentno, brez vključevanja javnosti, brez oblikovanja na podlagi dokazov in brez upoštevanja podnebnih ciljev EU. Omnibus I je postal politični preizkus: ali bo Slovenija v trialogu v Svetu EU branila človekove pravice in okolje, ali pa bo podlegla pritiskom multinacionalk in tretjih držav ter legitimirala nedemokratične postopke.

Uspešno izvedena okrogla miza Enkrat ni nobenkrat
Okrogla miza Enkrat ni nobenkrat: spodbujanje ponovne uporabe na mariborskih dogodkih, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru - BarCoda, so pripravili Ekologi brez meja. V ospredju je bila predstavitev sveže izdanih Smernic za uvajanje sistemov ponovne uporabe, ki ponujajo prvi poenoten, realen in izvedljiv načrt za slovenske organizatorje.

Uvodni del je pripadel Marceli Horvat (Ekologi brez meja), ki je predstavila ključne poudarke smernic - od izbire primerne opreme in modelov vračanja, do logistike, pomivanja in jasne komunikacije z obiskovalci. Smernice izpostavljajo, da je prehod na sistem ponovne uporabe nujen za zmanjševanje odpadkov, skladnost z evropskimi zahtevami in dolgoročne finančne prihranke. Ob tem pa opozarjajo tudi na okoljsko točko preloma, ki organizatorjem pomaga razumeti, kdaj se investicija v ponovno uporabo začne vračati.

Energetske skupnosti prinašajo koristi za družbo in okolje, potencial imajo tako pri proizvodnje električne energije kot pri ogrevanju. Njihovo bistvo je, da postavljajo prebivalce v središče prehoda na obnovljive vire energije in jim omogočajo neposredno sodelovanje pri upravljanju.

Okoljska organizacija Focus, ki koordinira Mrežo za energetske skupnosti, in družba Borzen, ki vodi nacionalno kontaktno točko za obnovljive vire energije, danes v celjskem Tehnoparku skupaj s številnimi strokovnjaki predstavljata, zakaj so energetske skupnosti priložnost za občine, prebivalce in lokalne podjetnike ter kakšne vrste podpore so trenutno na voljo. Strokovno konferenco gosti Mestna občina Celje. 

COP30 BREZ NUJNEGA PREBOJA: OČI SO SEDAJ UPRTE NA NACIONALNO RAVEN
Podnebna konferenca COP30 ni prinesla želenega preboja, vendar se Sloveniji odpirajo nove možnosti, da prispeva k nujno potrebnemu zmanjšanju emisij. Slovenija se je pridružila skupini 24 držav, ki bodo načrt opuščanja fosilnih goriv pripravile izven institucij Združenih narodov.

Poleg tega bo Slovenija v naslednjih letih iz EU prejela več kot 1,5 milijarde evrov za pospeševanje razogljičenja. Od tega bo pol milijarde namenjene socialno-podnebnim ukrepom v podporo ranljivim gospodinjstvom.

Ekologi brez meja spodbujajo prehod v svet z manj odpadki s spletnim portalom, ki ga sooblikujejo ljudje.

V svetu, kjer nas vsak dan obdaja obilje stvari, pogosto pozabimo na tisto, kar res šteje - na ljudi, skupnost in občutek, da delamo nekaj dobrega. Pri Ekologih brez meja verjamejo, da ni prepozno, da se ustavimo in premislimo, kako želimo živeti naprej.

Njihov portal Manj je več, ki deluje že od leta 2018, je zasnovan prav za to: da posameznikom pomaga pri preprečevanju nastajanja odpadkov in spodbujanju ponovne uporabe.

Ob pripravi nacionalne vizije "Naše kmetijstvo in hrana v 2040" in izdaji strokovnih gradiv za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano:
V Sloveniji je prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano nujen in možen

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zaključni fazi priprave Vizije 2040, ki bo bistveno določila smer razvoja slovenskega kmetijsko-prehranskega sistema. Z namenom, da bo ta leta 2040 zdrav, trajnosten in odporen, so v Umanoteri izdali več strokovnih gradiv, med njimi tudi Vodnik za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano, ki kaže na to, da tak prehod v Sloveniji ni samo nujen, ampak tudi možen.

Jasen vpliv pritiska velikih korporacij je vodil do sprememb, ki brišejo ključne zaščite človekovih pravic in okolja
Evropski parlament je sprejel stališče o Omnibus I, predlogu deregulacije, ki želi bistveno oslabiti ključne, nedavno sprejete zakone EU na področju trajnostnosti, vključno z Direktivo o skrbnem ravnanju podjetij na področju trajnosti (CSDDD).  

Rezultat je posledica večmesečnega političnega izsiljevanja, tvegane politike in protidemokratičnih potez skrajne desnice, ki je na predhodnem glasovanju zahtevala tajno glasovanje, s čimer je odpravila vsakršno odgovornost posameznikov, izvoljenih za zastopanje evropskih državljanov in državljank. Omnibus I je postal preizkus, kako daleč je Evropa pripravljena dopustiti, da moč podjetij in politični interesi spodkopavajo načela preglednosti, demokracije in pravne države.

Javni denar za javno dobro: za odgovoren in odporen kmetijsko-prehranski sistem
Zavezništvo za odgovoren prehranski sistem Slovenije poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj se v okviru priprave Vizije 2040 osredotoči na javno dobro in v Sloveniji zagotovi zdrav, trajnosten in odporen kmetijsko-prehranski sistem. Odločitve, sprejete v okviru Vizije 2040, bodo tudi določile, ali bo Slovenija leta 2040 sposobna nahraniti svoje prebivalce, ali pa bo še bolj kot danes odvisna od mednarodnih trgov in interesov, ki ji niso v korist.

Vizija “Naše kmetijstvo in hrana v 2040” je strateški dokument, s katerim bo določena smer, kako bo država z obsežnimi javnimi sredstvi sooblikovala kmetijsko-prehranski sistem Slovenije do leta 2040. Gre za točko preloma. To je priložnost, da država zagotovi dolgoročno prehransko varnost prebivalcev, kmetovalcem pa omogoči pravične dohodke za prakse, ki so v javnem interesu. S tem pa zgradi prehranski sistem, ki je odporen na krize in preskrbuje Slovenijo z zdravo in trajnostno hrano.

Ekologi brez meja so izdali Smernice za uvajanje sistemov ponovne uporabe: kozarcev, krožnikov in pribora za ponovno uporabo. Osrednji del Smernic predstavlja načrt uvedbe sistemov ponovne uporabe v 9 korakih z različnimi možnostmi izbire in z več kot 30 opisanimi dobrimi praksami in uveljavljenimi sistemi iz tujine, ki služijo za navdih in dodatno krepitev znanja. 

Smernice so namenjene organizatorjem dogodkov, gostinskim ponudnikom in predstavnikom mest. Ponujajo praktična navodila in različne možnosti vzpostavitve sistemov ponovne uporabe, ter predstavljajo ključne prednosti in okoljske kazalnike, ki potrjujejo njihove koristi v praksi.

Po pritožbi Evropske potrošniške organizacije BEUC
Po pritožbi BEUC, Evropske potrošniške organizacije, se je 21 velikih letalskih družb zavezalo, da bodo prenehale uporabljati trditve, ki zavajajo potrošnike glede dejanskega vpliva letenja na okolje. Z današnjo objavo Evropske komisije se je zaključila poldrugo leto dolga preiskava nacionalnih potrošniških organov.

Krovna potrošniška organizacija je skupaj s svojimi 23 članicami, tudi z Zvezo potrošnikov Slovenije, akcijo Green (f)lying (Zeleno letenje - zeleno laganje) proti zelenemu zavajanju začela junija 2023 po podrobnem pregledu trditev največjih evropskih letalskih družb in od takrat redno spremljal trg. Ocena po dveh letih, junija 2025, je pokazala, da je sicer prišlo do nekaterih izboljšav, a je zeleno zavajanje letalskih družb še vedno razširjeno.

Ker niso lastniki svojih bivališč in ne morejo izvajati večjih prenov, ki bi bile potrebne za izboljšanje njihovih življenjskih razmer, so najemniki ena najbolj ranljivih skupin prebivalstva. V okoljski organizaciji Focus opozarjajo, da gre za spregledano plat energetske revščine, ki zahteva večplasten pristop in medsektorsko sodelovanje pri oblikovanju ukrepov.

Pripravili so pregled primerov odpravljanja energetske revščine v najemnih stanovanjih v drugih evropskih državah, ki kažejo, da je mogoče s kombinacijo tehničnih orodij, finančne podpore in socialnega vključevanja priti do bolj pravičnih in trajnostnih energetskih rešitev za najemnike. Dobre prakse iz tujine so lahko izhodišče za nove politike v Sloveniji, ki bi dopolnile obstoječe programe za zmanjševanje energetske revščine.

Po podatkih državnega statističnega urada je bilo lani v Sloveniji približno 63.000 gospodinjstev energetsko revnih. V njih je živelo okoli 110.000 oseb, kar je približno tisoč več kot leto prej. Problem energetske revščine je posebej izrazit na podeželju, kjer je več slabo izoliranih stavb, zastarelih ogrevalnih sistemov in manj dostopa do podpornih mehanizmov kot v urbanih območjih.

Eden ključnih ukrepov za zmanjševanje energetske revščine so energetske prenove domov. V okoljski organizaciji Focus so zato s partnerji in lokalnimi deležniki iz Zasavja oblikovali kažipote za pravične energetske prenove na podeželju, ki vsebujejo praktične smernice za gospodinjstva in priporočila za odločevalce, kako odpraviti ključne sistemske ovire.

Priključna hibridna vozila tudi pri vožnji v električnem načinu povzročajo 68 gramov emisij CO2 na prevožen kilometer, saj pogosto vključijo tudi motor z notranjim zgorevanjem. Skrita poraba goriva povprečnega voznika priključnega hibrida na leto stane dodatnih 500 evrov.

Evropska avtomobilska industrija si prizadeva, da bi se priključni hibridi obravnavali kot podnebno nevtralna vozila, vendar podatki iz več tisoč vozil kažejo, da v povprečju izpustijo le 19 % manj CO2 na kilometer kot bencinski in dizelski avtomobili. Proizvajalci avtomobilov pritiskajo na evropske zakonodajalce, naj hibride štejejo za »čista vozila« v okviru tehnološko nevtralnega pristopa k razogljičenju prometa.

Potrošniki imamo pravico vedeti
Potrošniki imamo pravico vedeti, kaj jemo. Nova zakonodaja EU o gensko spremenjenih organizmih (GSO), ustvarjenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT), pa bi to temeljno pravico lahko izbrisala.

Evropske potrošniške organizacije, tudi Zveza potrošnikov Slovenije, zato opozarjamo: pravica do izbire ni stvar debate! Zahtevamo, da so vsi GSO, tudi tisti, pridobljeni z novimi tehnikami, na živilih jasno označeni.

Uničene ali poškodovane planinske poti, gozdne vlake, travniki in druge površine, poškodovana vegetacija, stres za divjad zaradi hrupa ... Vse to so negativne posledice vedno večjega števila motornih vozil v naravi. S povečevanjem obiskovalcev se povečuje pritisk na naravo in vznemirja živali. Ko se boste naslednjič odpravili v naravo, nikar ne pozabite, da ima vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju številne škodljive posledice.

Vedno več ljudi svoj prosti čas preživlja v naravi, kar je dobrodošlo, vendar pa se s povečanim številom obiskovalcev povečuje tudi pritisk na naravo in vznemirja živali. Poleg tega se povečujejo konflikti med različnimi skupinami uporabnikov naravnega okolja. Tradicionalno je bilo namreč naravno okolje predvsem prostor pohodnikov, zdaj pa ga uporablja tudi vedno več kolesarjev in voznikov vozil na motorni pogon.

Antarktika, eden nekoč najbolj nedotaknjenih kotičkov sveta, je vedno bolj onesnažena. Razlog pa vedno večji človeški ogljični odtis. Nove raziskave namreč kažejo, da je človeška dejavnost močno povečala onesnaženost tega dragocenega in krhkega ekosistema. Turisti se namreč vedno pogosteje odpravljajo po pustolovščine, pri tem pa povzročajo pritisk na ekosistem.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo letnih obiskovalcev Antarktike manj kot 8000. Lani pa jih je to belo celino obiskalo že več kot 124.000, kažejo podatki nove študije, objavljene v znanstveni reviji Nature Sustainability.