Nova študija, objavljena v reviji The Journal of Cultural Heritage, opozarja, da bi dvig morske gladine lahko že do leta 2080 prinesel močne sezonske valove do Ahu Tongariki, največje ceremonialne ploščadi na Velikonočnem otoku. Tam stoji 15 znamenitih moai kipov. Gre za najnovejše opozorilo o nevarnostih, ki jih podnebne spremembe predstavljajo svetovni kulturni dediščini.

Po poročanju Al Jazeere je glavni avtor študije, objavljene v sredo, Noah Paoa, doktorski študent na Univerzi na Havajih na Manoa School of Ocean and Earth Science and Technology. Paoa in njegova ekipa so ustvarili visokoločljiv digitalni dvojček vzhodne obale otoka ter izvedli računalniške simulacije vpliva prihodnjih morskih valov pri različnih scenarijih dviga morske gladine. Rezultate so primerjali z zemljevidi kulturnih znamenitosti in ugotovili, da je približno 50 lokacij v nevarnosti zaradi poplav.

Svetovna organizacija za varstvo narave WWF opozarja, da je nujno treba zaščititi sredozemske travnike z morsko travo pred škodo, ki jo povzroča sidranje plovil. Samo lani je bilo zaradi sidranja plovil namreč neposredno kar prizadetih 50.000 hektarjev morske trave pozejdonka. Ta pa je izrednega pomena, saj travniki te morske cvetnice delujejo kot orožje proti podnebni krizi.

Na sedimentnem morskem dnu se razprostirajo travniki morskih cvetnic, ki so pomembni v boju s podnebnimi spremembami. Iz kopnega jih lahko opazimo kot potopljene otočke črne barve. So ključni ekosistemi za številne, tudi komercialno pomembne organizme, saj zagotavljajo bivalne niše, hrano in zavetje.

Žalostni prizori. Namesto obarvanih podvodnih prizorov, mrtve korale. Deli najbolj znanega koralnega grebena na svetu so doživeli najhujši letni upad, odkar znanstveniki beležijo podatke.

Po letih okrevanja slikovitega koralnega grebena in dobrih novic raziskovalcev, ki si prizadevajo za dobrobit dragocenega grebena, so številni vremenski dejavniki povzročili, da se je odstotek površine grebena, prekritega z živimi koralami, močno znižal.

Znanstveniki so zaskrbljeni nad dogajanjem na Antarktiki. Poleg rekordnega taljenja ledu nova študija kaže, da bi lahko taljenje ledene plošče Antarktike povečalo vulkansko aktivnost pod površjem.

To pa ni dobra novica. Kot opozarjajo, bi ta proces lahko ustvaril počasno povratno zanko: taljenje ledu povzroči več vulkanskih izbruhov, ki nato proizvajajo toploto, ki še pospešuje taljenje ledu.

Financiranje zelenega prehoda v Sloveniji: brez pravega načrta in poudarka na pravičnosti

Kako zagotoviti, da prehod ne bo le zelen, ampak tudi pravičen?
Sloveniji gospodinjstva nosijo večji delež finančnega bremena okoljskih davkov v primerjavi z industrijskim sektorjem, kaže kritična ocena financiranja slovenskega zelenega prehoda, ki so jo pripravili v okoljski organizaciji Focus.

Trenutno je Slovenija še brez pravega načrta, kako z drugimi viri finančno podpreti več kot nujne podnebne ukrepe. V Focusu opozarjajo, da ni dovolj, da je prehod le zelen in izpostavljajo tudi nekaj priporočil za resnično pravičen zeleni prehod.

Evropa se še vedno kuha pod vročinsko kupolo. Ekstremna vročina, ki je že junija ukleščila staro celino, je simptom podnebne krize, opozarjajo strokovnjaki. Ti opozarjajo, da so v nebo vzpenjajoče se temperature postale nova norma. Svet se bo moral naučiti živeti z vročinskimi valovi, ki bodo v prihodnje še bolj pogosti in intenzivni, so ta teden opozorili v Svetovni meteorološki organizaciji (WMO).

Svet se bo moral naučiti živeti z vročinskimi valovi, ki bodo v prihodnje še bolj pogosti in intenzivni, so danes v luči trenutnega primeža visokih temperatur v Evropi sporočili iz Svetovne meteorološke organizacije (WMO). Kot glavni razlog za krepitev vročinskih valov so izpostavili podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, je poročala STA.

V Spar po nakupih kar z lastno embalažo
Julij že tradicionalno posvečamo ozaveščanju o zmanjševanju uporabe plastike, zato nas še posebej veseli, da Spar Slovenija letos ponovno aktivno obeležuje mednarodni mesec brez plastike z nadaljevanjem kampanje "Kar kroži, nas povezuje".

Na vseh svojih prodajnih mestih kupce opozarjajo na možnosti nakupovanja brez embalaže in brez plastičnih vrečk - tako na oddelkih s postrežbo kot tudi v Restavracijah Interspar. Kupce vabijo, da s seboj prinesejo lastno embalažo, kar podpiramo tudi Ekologi brez meja. V društvu smo prepričani, da prav trgovci s svojo ponudbo in sporočili pomembno vplivajo na vsakodnevne nakupovalne navade ljudi.

Karta temperatur Sredozemskega morja je rdeča. Znanstvenike skrbi intenzivni morski vročinski val, ki ima lahko številne posledice za morsko življenje. Tako močni in vztrajni morski vročinski valovi bi lahko v prihodnosti uničili življenje v Sredozemskem morju, se bojijo.

Povprečna temperatura površine morja ostaja nenavadno visoka v več oceanih in morjih. Med njimi so velika območja v severovzhodnem severnem Atlantiku, ki so doživela morski vročinski val z rekordnimi majskimi vrednostmi povprečne temperature površine morja. Tudi Sredozemsko morje je obarvano rdeče.

Kakšno hrano imate najraje? Ali preden uživate v jedi, pomislite, od kod so sestavine prišle in kako so bile pridelane? Raziskave kažejo na pomembnost ekološke pridelave hrane, ki je kakovostnejša in z manj pesticidi, bogatejša z antioksidanti. Kljub temu pa je ponudba ekoloških izdelkov v trgovinah omejena, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Sloveniji. V Sloveniji se število ekoloških kmetij sicer nekoliko povečuje.

Kot smo že večkrat poročali, ugotovitve kažejo, da je idealna izbira na naših krožnikih ekološki izdelek, ki je v celoti iz Slovenije. "Hrana, ki je pridelana na ekološki način, je bistveno kakovostnejša. Žal se tega potrošniki zavejo šele, ko se jim pojavijo zdravstvene težave, kar pa je včasih že prepozno.

Ob najdaljšem in najsvetlejšem dnevu v letu okoljske organizacije Focus, Greenpeace Slovenija in Umanotera skupaj z Združenjem slovenske fotovoltaike opozarjamo: naša energetska prihodnost mora temeljiti na soncu.

Sončna energija je danes najbolj dostopna in najhitreje rastoča nizkoogljična tehnologija v Evropi in ena izmed ključnih gonil globalnega energetskega prehoda. V zadnjih dveh desetletjih so se stroški sončnih elektrarn znižali za več kot 80 %, leta 2023 pa je bila sončna energija že najcenejši vir nove električne energije v več kot 60 državah po svetu.

Zelena zavajanja letalskih prevoznikov kljub izboljšavam še vedno razširjena
Dve leti po tem, ko je krovna potrošniška organizacija BEUC evropskim organom prijavila letalske družbe zaradi obsežnega zavajanja potrošnikov z zelenimi trditvami, se je stanje sicer nekoliko izboljšalo, vendar so ukrepi še vedno potrebni.

BEUC ob vrhuncu Pariškega letalskega sejma poziva Evropsko komisijo in mrežo organov za varstvo potrošnikov (CPC-Network), naj še naprej preiskujeta prakse letalskih družb in se dogovorita o zavezah za bolj zaupanja vredno trženje.

Ekologi brez meja se ob Svetovnemu dnevu rinfuze pridružujejo kot partnerji mednarodne pobude Refill Return (napolni in vrni). V istoimenski mobilni aplikaciji so odslej na voljo tudi vnosi slovenskih pitnikov in druge lokacije, kjer je posameznikom omogočena ponovna uporaba.

Svetovni dan rinfuze, ki ga vsako leto obeležujemo 16. junija, tako ni namenjen le ozaveščanju, gre za poziv h konkretnim dejanjem. Ponovna uporaba ni stvar prihodnosti, že danes je del naše vsakdanjosti. To dokazujejo številne lokacije na slovenskem portalu Manj je več, kjer je mogoča uporaba lastne embalaže ter s tem udejanjanje principa napolni in vrni.

Ekologi brez meja so izdali Smernice za manj odpadne in več trajnostne prehrane v restavracijah. Več kot 30 konkretnih ukrepov je rezultat analize odpadne hrane v slovenskih restavracijah ter pregleda domačih in tujih dobrih praks.

Pri pripravi smernic, ki so povzete tudi v pet ključnih video ukrepov, so med drugimi sodelovali tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Slovenska turistična organizacija ter izobraževalne ustanove s področja gostinstva in turizma.

Odziv nevladnih organizacij na predlog podnebnega zakona
Ob današnji obravnavi podnebnega zakona na Vladi RS nevladne organizacije Umanotera, Greenpeace in PIC poudarjajo, da Slovenija podnebni zakon nujno potrebuje.

Potrebujemo ga za dostop do sredstev EU, za zmanjšanje podnebnih neenakosti in za kontinuiteto podnebne politike v zahtevnem političnem okolju. V na žalost razvodeneli različici podnebnega zakona, ki jo je sprejela vlada, manjkajo nekateri ključni elementi. Zdaj je čas, da stranke v parlamentarni obravnavi predlagajo amandmaje, ki bodo zakon naredili učinkovito orodje za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb.

Nedavna sistematična analiza, ki so jo opravili pri Cochrane Reviews, eni najbolj priznanih institucij na dokazih temelječe medicine, prinaša zaskrbljujoče ugotovitve o znanstveni ravni številnih medicinskih zdravljenj.

Njihova metaanaliza kaže, da približno 95 % vseh medicinskih terapij nima trdnih znanstvenih dokazov. Ja, dobro ste prebrali - le 5,6 % načinov zdravljenja temelji na visokokakovostnih dokazih.

Evropska komisija v imenu “lajšanja bremena” za podjetja odpravlja ključne elemente zakonodaje na področju odgovornosti podjetij, kar predstavlja visoko tveganje za zaščito okolja in človekovih pravic.

V zadnjih mesecih skupaj z akterji civilne družbe, sindikati, nekaterimi podjetji, predstavniki investitorjev, pravnimi strokovnjaki ter celo Evropsko centralno banko opozarjamo, da je proces sprejemanja svežnja Omnibus I netransparenten, nedemokratičen ter ne temelji na ustrezni oceni vplivov. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki Slovenijo predstavlja na pogajanjih v Svetu EU, pozivamo, da podpre ključne točke Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD) in zavrne deregulacijo na račun človekovih pravic in okolja, ki jo predlaga Omnibus I.

Vode ob obali srednjega in severnega Jadrana je v začetku maja prizadelo močno cvetenje alg. Razmnoževanje alg, ki je morsko vodo obarvalo v zeleno, je najverjetneje posledica višjih temperatur morja od povprečja in nedavnih močnih padavin, ki so povečale odtok rek v morje, so sporočili iz vesoljskega opazovalnega progama Evropske Unije Copernicus. Vse več raziskav intenzivnost cvetenja povezuje s podnebnimi spremembami.

Copernicus je objavil posnetke cvetenja morja v Severnem Jadranu, ki so nastali 2. maja 2025. Cvetenje je vidno celo iz vesolja. Kot so pojasnili, so zelena območja na sliki  v močnem kontrastu z modrino neokrnjenega morja, ki se razprostira na območju severnega Jadrana.

Zaključen je mednarodni družbeno odgovorni natečaj Plaktivat: Trajnostna oskrba s hrano, ki sta ga razpisala Umanotera in TAM-TAM Inštitut. Namen natečaja je bil preko intervencije v prostoru nasloviti perečo temo - kako lahko z bolj trajnostnim načinom oskrbe s hrano pomembno vplivamo na zdravje ljudi in okolja.

15. maja smo obeleževali svetovni dan podnebnih sprememb - tudi letos v znamenju vse bolj zaskrbljujočih podnebnih in okoljskih trendov, eno ključnih področij za naslavljanje podnebne krize pa je prav področje oskrbe s hrano. Družbene spremembe so pogosto odvisne predvsem od sistemskih premikov, ravno prehrana pa je eno izmed področij, kjer imamo velik vpliv tudi posamezniki.

Okoljska organizacija Focus in Regionalna razvojna agencija Zeleni kras sta v Postojni organizirali regijsko srečanje ključnih deležnikov, ki imajo pomembno vlogo pri naslavljanju energetske in prevozne revščine na lokalni ravni.

Pozornost je bila namenjena dobrim praksam sodelovanja med lokalnimi akterji, kot so zdravstvene ustanove, centri za socialno delo, ponudniki prevozov na klic, regijski center mobilnosti,  energetski svetovalci in koordinatorji. Organizatorji so odprli prostor tudi za probleme, s katerimi se srečujejo ter udeležence spodbudili k razmisleku o rešitvah za boljše sodelovanje v prihodnosti.

Šestsekundni videoposnetek z umetno inteligenco zahteva osemkrat več električne energije, kot je porabimo za polnjenje mobilnega telefona. Količina električne energije, potrebna za napajanje svetovnih podatkovnih centrov, naj bi se v petih letih podvojila.

Povečanje povpraševanja, ki naj bi bilo močno koncentrirano okoli svetovnih tehnoloških središč, bo pritiskalo na komunalna podjetja, omrežno infrastrukturo in planet. Tako opozarja Mednarodna agencija za energijo.

Ledeniki, naravni zalogovniki vode, se vztrajno krčijo. Masa ledu je lani tretje leto zapored nazadovala v vseh ledeniških regijah po svetu, je ob prvem svetovnem dnevu ledenikov objavila Svetovna meteorološka organizacija.

Leto 2024 je bilo tako po nazadovanju ledenikov četrto najslabše, odkar se zbirajo podatki. V WMO so ob tem opozorili na posledice nazadovanja ledenikov za življenje na Zemlji. V zadnjih 50 letih smo izgubili ledeno ploščo v velikosti Nemčije.

Nova študija kaže, da se zaradi taljenja polarnih ledenih pokrovov naš planet vrti počasneje. Ker se Zemlja vrti počasneje, se podaljšuje dolžina dneva. To pa stopnjuje učinke podnebnih sprememb.

Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences. V njej so dokazali, da taljenje polarnih ledenih pokrovov upočasnjuje Zemljino rotacijo. Voda iz staljenih ledenih plošč z Grenlandije in Antarktike namreč povzroča večjo maso okoli ekvatorja.

Da lahko Slovenija izkoristi potencial energetskih skupnosti je nujno sistematično spodbujanje
Vsi lahko sodelujemo v preoblikovanju energetskega sistema - s povezovanjem in sodelovanjem v energetskih skupnostih, ki temeljijo na obnovljivih virih energije.

Energetske skupnosti prinašajo mnogotere koristi, tako za posameznike kot za lokalne skupnosti in okolje, zato jih je pomembno spodbujati. Izboljšanje pogojev za energetske skupnosti v Sloveniji bo eden izmed glavnih ciljev novoustanovljene Mreže za energetske skupnosti, ki jo koordinira okoljska organizacija Focus.