Jasen vpliv pritiska velikih korporacij je vodil do sprememb, ki brišejo ključne zaščite človekovih pravic in okolja
Evropski parlament je sprejel stališče o Omnibus I, predlogu deregulacije, ki želi bistveno oslabiti ključne, nedavno sprejete zakone EU na področju trajnostnosti, vključno z Direktivo o skrbnem ravnanju podjetij na področju trajnosti (CSDDD).  

Rezultat je posledica večmesečnega političnega izsiljevanja, tvegane politike in protidemokratičnih potez skrajne desnice, ki je na predhodnem glasovanju zahtevala tajno glasovanje, s čimer je odpravila vsakršno odgovornost posameznikov, izvoljenih za zastopanje evropskih državljanov in državljank. Omnibus I je postal preizkus, kako daleč je Evropa pripravljena dopustiti, da moč podjetij in politični interesi spodkopavajo načela preglednosti, demokracije in pravne države.

Javni denar za javno dobro: za odgovoren in odporen kmetijsko-prehranski sistem
Zavezništvo za odgovoren prehranski sistem Slovenije poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj se v okviru priprave Vizije 2040 osredotoči na javno dobro in v Sloveniji zagotovi zdrav, trajnosten in odporen kmetijsko-prehranski sistem. Odločitve, sprejete v okviru Vizije 2040, bodo tudi določile, ali bo Slovenija leta 2040 sposobna nahraniti svoje prebivalce, ali pa bo še bolj kot danes odvisna od mednarodnih trgov in interesov, ki ji niso v korist.

Vizija “Naše kmetijstvo in hrana v 2040” je strateški dokument, s katerim bo določena smer, kako bo država z obsežnimi javnimi sredstvi sooblikovala kmetijsko-prehranski sistem Slovenije do leta 2040. Gre za točko preloma. To je priložnost, da država zagotovi dolgoročno prehransko varnost prebivalcev, kmetovalcem pa omogoči pravične dohodke za prakse, ki so v javnem interesu. S tem pa zgradi prehranski sistem, ki je odporen na krize in preskrbuje Slovenijo z zdravo in trajnostno hrano.

Ekologi brez meja so izdali Smernice za uvajanje sistemov ponovne uporabe: kozarcev, krožnikov in pribora za ponovno uporabo. Osrednji del Smernic predstavlja načrt uvedbe sistemov ponovne uporabe v 9 korakih z različnimi možnostmi izbire in z več kot 30 opisanimi dobrimi praksami in uveljavljenimi sistemi iz tujine, ki služijo za navdih in dodatno krepitev znanja. 

Smernice so namenjene organizatorjem dogodkov, gostinskim ponudnikom in predstavnikom mest. Ponujajo praktična navodila in različne možnosti vzpostavitve sistemov ponovne uporabe, ter predstavljajo ključne prednosti in okoljske kazalnike, ki potrjujejo njihove koristi v praksi.

Po pritožbi Evropske potrošniške organizacije BEUC
Po pritožbi BEUC, Evropske potrošniške organizacije, se je 21 velikih letalskih družb zavezalo, da bodo prenehale uporabljati trditve, ki zavajajo potrošnike glede dejanskega vpliva letenja na okolje. Z današnjo objavo Evropske komisije se je zaključila poldrugo leto dolga preiskava nacionalnih potrošniških organov.

Krovna potrošniška organizacija je skupaj s svojimi 23 članicami, tudi z Zvezo potrošnikov Slovenije, akcijo Green (f)lying (Zeleno letenje - zeleno laganje) proti zelenemu zavajanju začela junija 2023 po podrobnem pregledu trditev največjih evropskih letalskih družb in od takrat redno spremljal trg. Ocena po dveh letih, junija 2025, je pokazala, da je sicer prišlo do nekaterih izboljšav, a je zeleno zavajanje letalskih družb še vedno razširjeno.

Ker niso lastniki svojih bivališč in ne morejo izvajati večjih prenov, ki bi bile potrebne za izboljšanje njihovih življenjskih razmer, so najemniki ena najbolj ranljivih skupin prebivalstva. V okoljski organizaciji Focus opozarjajo, da gre za spregledano plat energetske revščine, ki zahteva večplasten pristop in medsektorsko sodelovanje pri oblikovanju ukrepov.

Pripravili so pregled primerov odpravljanja energetske revščine v najemnih stanovanjih v drugih evropskih državah, ki kažejo, da je mogoče s kombinacijo tehničnih orodij, finančne podpore in socialnega vključevanja priti do bolj pravičnih in trajnostnih energetskih rešitev za najemnike. Dobre prakse iz tujine so lahko izhodišče za nove politike v Sloveniji, ki bi dopolnile obstoječe programe za zmanjševanje energetske revščine.

Po podatkih državnega statističnega urada je bilo lani v Sloveniji približno 63.000 gospodinjstev energetsko revnih. V njih je živelo okoli 110.000 oseb, kar je približno tisoč več kot leto prej. Problem energetske revščine je posebej izrazit na podeželju, kjer je več slabo izoliranih stavb, zastarelih ogrevalnih sistemov in manj dostopa do podpornih mehanizmov kot v urbanih območjih.

Eden ključnih ukrepov za zmanjševanje energetske revščine so energetske prenove domov. V okoljski organizaciji Focus so zato s partnerji in lokalnimi deležniki iz Zasavja oblikovali kažipote za pravične energetske prenove na podeželju, ki vsebujejo praktične smernice za gospodinjstva in priporočila za odločevalce, kako odpraviti ključne sistemske ovire.

Priključna hibridna vozila tudi pri vožnji v električnem načinu povzročajo 68 gramov emisij CO2 na prevožen kilometer, saj pogosto vključijo tudi motor z notranjim zgorevanjem. Skrita poraba goriva povprečnega voznika priključnega hibrida na leto stane dodatnih 500 evrov.

Evropska avtomobilska industrija si prizadeva, da bi se priključni hibridi obravnavali kot podnebno nevtralna vozila, vendar podatki iz več tisoč vozil kažejo, da v povprečju izpustijo le 19 % manj CO2 na kilometer kot bencinski in dizelski avtomobili. Proizvajalci avtomobilov pritiskajo na evropske zakonodajalce, naj hibride štejejo za »čista vozila« v okviru tehnološko nevtralnega pristopa k razogljičenju prometa.

Potrošniki imamo pravico vedeti
Potrošniki imamo pravico vedeti, kaj jemo. Nova zakonodaja EU o gensko spremenjenih organizmih (GSO), ustvarjenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT), pa bi to temeljno pravico lahko izbrisala.

Evropske potrošniške organizacije, tudi Zveza potrošnikov Slovenije, zato opozarjamo: pravica do izbire ni stvar debate! Zahtevamo, da so vsi GSO, tudi tisti, pridobljeni z novimi tehnikami, na živilih jasno označeni.

Uničene ali poškodovane planinske poti, gozdne vlake, travniki in druge površine, poškodovana vegetacija, stres za divjad zaradi hrupa ... Vse to so negativne posledice vedno večjega števila motornih vozil v naravi. S povečevanjem obiskovalcev se povečuje pritisk na naravo in vznemirja živali. Ko se boste naslednjič odpravili v naravo, nikar ne pozabite, da ima vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju številne škodljive posledice.

Vedno več ljudi svoj prosti čas preživlja v naravi, kar je dobrodošlo, vendar pa se s povečanim številom obiskovalcev povečuje tudi pritisk na naravo in vznemirja živali. Poleg tega se povečujejo konflikti med različnimi skupinami uporabnikov naravnega okolja. Tradicionalno je bilo namreč naravno okolje predvsem prostor pohodnikov, zdaj pa ga uporablja tudi vedno več kolesarjev in voznikov vozil na motorni pogon.

Antarktika, eden nekoč najbolj nedotaknjenih kotičkov sveta, je vedno bolj onesnažena. Razlog pa vedno večji človeški ogljični odtis. Nove raziskave namreč kažejo, da je človeška dejavnost močno povečala onesnaženost tega dragocenega in krhkega ekosistema. Turisti se namreč vedno pogosteje odpravljajo po pustolovščine, pri tem pa povzročajo pritisk na ekosistem.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo letnih obiskovalcev Antarktike manj kot 8000. Lani pa jih je to belo celino obiskalo že več kot 124.000, kažejo podatki nove študije, objavljene v znanstveni reviji Nature Sustainability.

Prva obsežna raziskava ekosistemov 50 do 200 metrov pod morsko gladino Cipra razkriva bogato morsko življenje, območje je dom tudi številnim zaščitenim vrstam. Raziskovalce pa skrbijo sledi človekovega onesnaževanja, kot so plastični odpadki in ribiške mreže, ki ogrožajo ta občutljiva in počasi obnovljiva morska območja.

Globine morja, kamor sončni žarki ne prodrejo, skrivajo skrivnostno morsko pokrajina, ki jo imamo le redko priložnost videti in spoznati. Laboratorij za morske in okoljske raziskave (MER) je v okviru projekta Mesophos izvedel prvo raziskavo ekosistemov, ki se nahajajo med 50 do 200 metrov globine na področju Akrotirija in Dhekelije na Cipru, so sporočili. Vpogled v skrite kotičke morja so pridobili s pomočjo daljinsko upravljanega vozila roverja, ki je pokukal na več kot 32 podmorskih lokacij.

Največja ledena gora na svetu A23a, ki se trenutno razteza na površini večji od Londona, je po 40 letih začela z razpadanjem. To bo hitro in najverjetneje ne bo predstavljajo grožnje ekosistemu, bo pa pomenilo začasno grožnjo ladijskemu prometu, svarijo znanstveniki. Pred tem so se sicer bali, da bo trčila v odmaknjeni otok in ogrozila populacije pingvinov, a se to ni zgodilo.

Življenje ene največjih in najdlje trajajočih ledenih gora na svetu, poznano pod imenom A23a, se izteka, potem ko se je pred skoraj 40 leti odcepila od Antarktike, poroča Skynews. A hiter razpad ledene velikanke bi lahko predstavljal začasno nevarnost za ladijski promet, še posebej, ker kosi, ki se drobijo, postanejo premajhni za satelitsko spremljanje, opozarjajo.

Priporočila za zmanjševanje energetske revščine in spodbujanje energetske prenove domov na podeželju
Neustrezne bivanjske razmere, visoke cene energentov in nizek dohodek oz. tveganje revščine so eden najpogostejših razlogov, da gospodinjstva zapadejo v energetsko revščino. Ta problem je še posebej izrazit na podeželju, kjer je več slabo izoliranih stavb, zastarelih ogrevalnih naprav in manj dostopa do podpornih mehanizmov kot v urbanih središčih.

Energetske prenove domov so ključen ukrep za zmanjševanje energetske revščine
V Sloveniji sicer že obstajajo uspešni ukrepi, kot je shema financiranja Eko sklada, namenjena posebej energetsko ranljivim gospodinjstvom. Vendar je za dolgoročno zmanjševanje energetske revščine nujna nadgradnja teh ukrepov, uvedba novih finančnih instrumentov, okrepljeno sodelovanje deležnikov in prilagojene politike, ki upoštevajo potrebe najbolj ranljivih skupin ter posebnosti podeželskih okolij.

Projekt proti smetenju ob cestah
Slovenija se ponaša z nazivom zelene destinacije, a vsako leto za čiščenje odpadkov ob cestah porabi ogromna sredstva - lani kar 890.000 EUR, stroški pa vsako leto narastejo za dodatnih 100.000 EUR. Počivališča, namenjena počitku voznikov, se prepogosto spreminjajo v odlagališča. Zavedati se moramo: smeti ob cestah niso le strošek države, ampak terjajo dolgoročen davek okolju.

Ekologi brez meja so se zato skupaj z družbo Eurowag lotili nacionalnega projekta »Narava vate ne meče smeti. Zakaj jih v naravo ti?«.

Že zmerno segrevanje Sredozemskega morja bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo morskim ekosistemom, opozarjajo znanstveniki. Grožnjo Sredozemlju pa ne predstavlja le višja temperatura temveč tudi druge posledice globalnega segrevanja - zakisljevanje in dvig morske gladine. Vse to predstavlja tveganje za biotsko raznovrstnost in ribje populacije.

Sredozemlje ena najpomembnejših regij na svetu, ko gre za morsko biotsko raznovrstnost, in je dom več kot 17.000 morskim vrstam. Mnoge od teh vrst najdemo le v Sredozemskem morju, zaradi česar je pomembno žarišče biotske raznovrstnosti.

Mednarodni dan čistega zraka za modro nebo
Šesti mednarodni dan čistega zraka za modro nebo je potekal pod geslom Tekma za zrak, s katerim v Združenih narodih poudarjajo potrebo po pospeševanju rešitev in ukrepov za zagotavljanje čistega zraka za vse.

Z letošnjim sloganom se poziva vlade, korporacije, civilne družbe in posameznike, da se pridružijo tekmi za rešitve in za čist zrak za vse, so v sporočilu za javnost zapisali na NIJZ-ju.

Obeležujemo Mednarodni dan čistega zraka za modro nebo. Slovenci glede na ugotovitve Evropske agencije za okolje v večjih mestih ne dihamo preveč čistega zraka. Medtem ko so med prvo dvajseterico lestvice evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska, norveška mesta, pa se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici.

Kakšen zrak pravzaprav dihamo Evropejci? Stockholm, Reykjavik in Helsinki so najčistejša mesta v Evropi glede kakovosti zraka, je v zadnjem pregledu kakovosti zraka evropskih mest ugotovila Evropska agencija za okolje (EEA).

Antarktika, eden nekoč najbolj nedotaknjenih kotičkov sveta, je vedno bolj onesnažena. Razlog pa vedno večji človeški ogljični odtis. Nove raziskave namreč kažejo, da je človeška dejavnost močno povečala onesnaženost tega dragocenega in krhkega ekosistema. Turisti se namreč vedno pogosteje odpravljajo po pustolovščine, pri tem pa povzročajo pritisk na ekosistem.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo letnih obiskovalcev Antarktike manj kot 8000. Lani pa jih je to belo celino obiskalo že več kot 124.000, kažejo podatki nove študije, objavljene v znanstveni reviji Nature Sustainability. Nekoč neokrjena divjina na Zemlji, se danes sooča z vedno večjim človeškim pritiskom. Raziskava, o kateri poroča Euronews, opozarja da vzpon turizma in tudi širjenje raziskovalnih baz onesnažujeta južno celino, pospešujeta taljenje snega in ogrožata krhke ekosisteme, ki so že tako ogroženi zaradi podnebnih sprememb.

Priznam, včasih pogledam v greznico, ki je seznam komentarjev pod spletnimi novicami. Ampak ne bom pisal o dreku ali teh morbidnih impulzih, tokrat je na vrsti nekaj bolj praktičnega.

Operiramo z veliko podatki in pogosto jih imamo le na ravni občine ali države. Za boljšo primerljivost je naravno, da jih želimo pretvoriti v obliko, kjer število enot ni več pomembno. Najlažje, da jih kar zdelimo med sabo in dobimo npr. 1,52 novorojenih otrok na žensko v 2024. Vsakomur je jasno, da nihče ni rodil dveh stotink otroka, ni pa interpretacija vedno tako enostavna.

Nova študija, objavljena v reviji The Journal of Cultural Heritage, opozarja, da bi dvig morske gladine lahko že do leta 2080 prinesel močne sezonske valove do Ahu Tongariki, največje ceremonialne ploščadi na Velikonočnem otoku. Tam stoji 15 znamenitih moai kipov. Gre za najnovejše opozorilo o nevarnostih, ki jih podnebne spremembe predstavljajo svetovni kulturni dediščini.

Po poročanju Al Jazeere je glavni avtor študije, objavljene v sredo, Noah Paoa, doktorski študent na Univerzi na Havajih na Manoa School of Ocean and Earth Science and Technology. Paoa in njegova ekipa so ustvarili visokoločljiv digitalni dvojček vzhodne obale otoka ter izvedli računalniške simulacije vpliva prihodnjih morskih valov pri različnih scenarijih dviga morske gladine. Rezultate so primerjali z zemljevidi kulturnih znamenitosti in ugotovili, da je približno 50 lokacij v nevarnosti zaradi poplav.

Svetovna organizacija za varstvo narave WWF opozarja, da je nujno treba zaščititi sredozemske travnike z morsko travo pred škodo, ki jo povzroča sidranje plovil. Samo lani je bilo zaradi sidranja plovil namreč neposredno kar prizadetih 50.000 hektarjev morske trave pozejdonka. Ta pa je izrednega pomena, saj travniki te morske cvetnice delujejo kot orožje proti podnebni krizi.

Na sedimentnem morskem dnu se razprostirajo travniki morskih cvetnic, ki so pomembni v boju s podnebnimi spremembami. Iz kopnega jih lahko opazimo kot potopljene otočke črne barve. So ključni ekosistemi za številne, tudi komercialno pomembne organizme, saj zagotavljajo bivalne niše, hrano in zavetje.

Žalostni prizori. Namesto obarvanih podvodnih prizorov, mrtve korale. Deli najbolj znanega koralnega grebena na svetu so doživeli najhujši letni upad, odkar znanstveniki beležijo podatke.

Po letih okrevanja slikovitega koralnega grebena in dobrih novic raziskovalcev, ki si prizadevajo za dobrobit dragocenega grebena, so številni vremenski dejavniki povzročili, da se je odstotek površine grebena, prekritega z živimi koralami, močno znižal.

Znanstveniki so zaskrbljeni nad dogajanjem na Antarktiki. Poleg rekordnega taljenja ledu nova študija kaže, da bi lahko taljenje ledene plošče Antarktike povečalo vulkansko aktivnost pod površjem.

To pa ni dobra novica. Kot opozarjajo, bi ta proces lahko ustvaril počasno povratno zanko: taljenje ledu povzroči več vulkanskih izbruhov, ki nato proizvajajo toploto, ki še pospešuje taljenje ledu.