Slovenija je znova postala pomembno stičišče evropskih razprav o prihodnosti ravnanja z odpadki, krožnem gospodarstvu in družbi brez odpadkov. Ekologi brez meja so po desetih letih ponovno gostili letno srečanje mreže Zero Waste Europe - Network Wide Gathering 2026 - ki je v Slovenijo pripeljalo čez 60 predstavnikov okoljskih organizacij, strokovnjakov in aktivistov iz številnih evropskih držav in Filipinov. 

Srečanje se je začelo z delovnim srečanjem mentorjev in revizorjev Mission Zero Academy (MiZA), evropske platforme za podporo občinam, podjetjem in organizacijam pri prehodu v družbo brez odpadkov. Udeleženci so razpravljali o razvoju in izvajanju certifikatov Zero Waste Cities ter Zero Waste Business, ki občinam in podjetjem pomagajo pri uvajanju konkretnih ukrepov za zmanjševanje količin odpadkov, večjo ponovno uporabo ter učinkovitejše ravnanje z viri.

Ljubljana gostila mednarodno konferenco o prihodnosti tekstila: »Bo proizvajalčeva razširjena odgovornost dovolj?«
V organizaciji Ekologov brez meja je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca »Bo proizvajalčeva razširjena odgovornost dovolj?«, posvečena prihodnosti ravnanja s tekstilom, krožnemu gospodarstvu in uvedbi sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) za tekstil.

Dogodek je potekal v okviru projekta Threads of Change v sodelovanju z Zero Waste Europe ter v Ljubljano privabil strokovnjake, predstavnike organizacij, podjetij in odločevalce iz kar 25 držav.

Naša prehranska varnost je zaradi podnebnih in geopolitičnih pretresov vedno bolj ogrožena. Zato je Umanotera v tednu svetovnega dneva podnebnih sprememb v središče postavila nujnost sistemskih sprememb v kmetijsko-prehranskem sistemu, brez katerih ne moremo nasloviti podnebne in ekosistemske krize, niti zmanjšati ranljivosti naše oskrbe s hrano.

Mednarodni in domači strokovnjaki so na konferenci “Prehranska varnost v času globalnih pretresov: vloga skupnosti in politik” opozorili na nujnost dolgoročnih ter okoljsko in socialno odgovornih sistemskih rešitev.

Festival ponovne uporabe v Škofji Loki pokazal, da imajo igrače in tekstil več kot eno življenje
Škofja Loka je minulo soboto zaživela v duhu trajnosti, ustvarjalnosti in povezovanja. Festival ponovne uporabe, ki so ga organizirali Ekologi brez meja, Občina Škofja Loka, RRA Sora, Loška izmenjevalnica, Rdeči križ Škofja Loka, Radio Sora in Komunala Škofja Loka, je obiskovalce povabil k razmisleku o vrednosti predmetov, pomenu ponovne uporabe ter bolj odgovornem ravnanju z igračami in tekstilom.

Festival je posebno pozornost namenil prav igračam, saj večina po zelo kratkem času uporabe postane odpadek, čeprav so pogosto še vedno povsem funkcionalne. Organizatorji so skozi projekt Pet minut veselja odprli razpravo o ponovni uporabi igrač ter obiskovalce spodbudili k razmisleku o bolj trajnostnih načinih potrošnje.

V svetu, ki ga še vedno razlagamo skozi prizmo nafte, orožja in geopolitičnih blokov, se skoraj neopazno premika težišče moči. Ne gre več zgolj za to, kdo nadzoruje energijo ali razpolaga z vojaško silo. V ospredje prihajata dva bistveno bolj temeljna dejavnika: voda in hrana. Ne kot abstraktni dobrini, temveč kot osnovna pogoja za stabilnost družb, legitimnost oblasti in dolgoročno suverenost držav.

Če je 20. stoletje zaznamoval boj za energijo, bi lahko 21. stoletje zaznamoval boj za preživetje v najbolj osnovnem pomenu besede.

Mestna občina Kranj kot prva slovenska občina sprejela trajnostno prehransko strategijo
Mestna občina Kranj (MOK) je brez glasu proti sprejela Trajnostno prehransko strategijo Mestne občine Kranj do leta 2035 in se s tem zavezala k razvoju lokalnega sistema oskrbe s hrano, ki temelji na trajnostni pridelavi, zagotavlja dostop do zdrave hrane za vse prebivalce in prispeva k varovanju okolja ter kakovosti bivanja in prehranski varnosti lokalne skupnosti.

V strategiji je združila, povezala in nadgradila dosedanje aktivnosti in ukrepe ter postavila izhodišča za oblikovanje občinskih politik, ukrepov in projektov na področju oskrbe s hrano. Strategijo je pripravila v sodelovanju s strokovno organizacijo Umanotera, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj.

Na svetovni dan Zemlje, ki ga letos obeležujemo pod sloganom “Naša moč, naš planet”, se Slovenija nahaja na preseku politične negotovosti, globalnih konfliktov, energetske krize in vedno pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, ki potrjujejo nujnost pospešenega ukrepanja v boju s podnebno krizo.

Vendar naslavljanje podnebne krize nikoli ni bilo odvisno od ene same uprave, institucije ali volitev, temveč od naprednih in vztrajnih družbenih sistemov, ki s svojo odpornostjo presegajo politične mandate.

Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu - ZPS o trajnostni mobilnost
Veliko se govori o trajnostni mobilnosti, a ob pomanjkanju resnih alternativ je prehod za običajnega slovenskega potrošnika precej otežen. Dobrobiti trajnostne mobilnosti so pogosto izražene predvsem v zmanjšanju izpustov (ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov, drobnih delcev …), hrupa, gneče in podobno.

A v resnici lahko z izvajanjem ukrepov trajnostne mobilnosti veliko prihranimo tudi pri energiji. Na Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, kako se izboljšanja praks lotiti z majhnimi, a pomembnimi koraki.

Koroško so preučevali predstavniki in predstavnice občin in različnih organizacij s Češke in Slovaške. Gosti jih okoljska organizacija Focus, ki je v sodelovanju s češko organizacijo Centrum pro dopravu a energetiku (CDE) organizirala študijski obisk za spoznavanje s problematiko prevozne revščine in izmenjavo izkušenj. Namen dvodnevnega strokovnega obiska je ogled dobrih praks, s katerimi na Koroškem izboljšujejo dostopnost mobilnosti ter so lahko zgled za druge regije in države. 

Poseben poudarek strokovne ekskurzije v organizaciji Focusa je na rešitvah, ki dopolnjujejo ali nadgrajujejo klasične oblike javnega potniškega prometa, kot so prevozi na klic, krožne lokalne linije in ciljno usmerjene storitve za ranljive skupine.

Zaključek akcije Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov: v treh letih izbrisanih 234.000 GB podatkov
Zaključila se je vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov, ki sta jo v zadnjih treh letih izvajala Ekologi brez meja in o28 komunikacijska skupina.

V tem obdobju je v akciji sodelovalo 3640 posameznikov in 78 skupin (šol, podjetij, organizacij), ki so skupaj izbrisali 234.000 gigabajtov podatkov. To pomeni zmanjšanje letnega ogljičnega odtisa za približno 49 ton CO2. Akcija je opozarjala na pogosto spregledano dejstvo: digitalni podatki niso brez vpliva. Shranjevanje datotek, e-pošte in fotografij zahteva delovanje podatkovnih centrov, ki porabljajo energijo in vire.

Za udobje doma in brezskrbne prevoze: nova aplikacija kot pripomoček za energetsko in mobilnostno informiranje

ZENPRE aplikacija združuje prepoznavanje energetske in prevozne revščine ter usmerjanje k rešitvam
Tako strokovnim delavcem, posameznikom kot vsem, ki so v stiku z ranljivimi skupinami prebivalcev, je na voljo nova spletna aplikacija ZENPRE, ki omogoča enostavno informiranje na področju rabe energije in prevozov.

Razvili so jo v Zavodu Sopotniki v sodelovanju z okoljsko organizacijo Focus in Forumom za enakopraven razvoj - FER. Aplikacija združuje nasvete glede možnosti financiranja energetskih prenov, uporabne informacije za izboljšanje energetskega stanja doma ter uporabne informacije za izboljšanje dostopnosti in samostojnosti pri mobilnosti. Registracija in uporaba sta brezplačni.

Prijavite se in skupaj z učenci raziščite, kako lahko igrače dobijo novo življenje.

Komu je razpis namenjen?
Vas zanimajo okolijske teme in bi želeli svojim učencem / dijakom omogočiti več tovrstnih vsebin? Ekologi brez meja bomo v okviru projekta Pet minut veselja izvedli 10 brezplačnih aktivnosti na temo ponovne uporabe igrač. Za izvedbo aktivnosti se lahko prijavijo vrtci, osnovne in srednje šole. 

Izberite aktivnost: 
Lahko izbirate med pomočjo pri izvedbi aktivnosti izmenjave igrač ali pa izobraževanjem na temo ponovne uporabe igrač ter njegovega vpliva na okolje. 
Cilj aktivnosti je otroke in mlade spodbuditi k razmišljanju o problematiki igrač, trajnostnih praksah,  in predstaviti različne vidike ponovne uporabe.

Poziv h krepitvi podpore pravičnemu prehodu in energetskim skupnostim v nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtih (NRPN)
Ob današnjem zasedanju Sveta za splošne zadeve, na katerem bodo evropski ministri razpravljali o načrtovanih nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtih (NRPN), okoljska organizacija Focus s partnerji v projektu Plan4Climate poziva h krepitvi podpore energetskim skupnostim in pravičnemu prehodu do podnebne nevtralnosti.

Po predlogu Evropske komisije naj bi nacionalni in regionalni načrti, ki jih bodo pripravile države članice, postali enotni nacionalni finančni inštrumenti in bodo med drugim glavni vir financiranja podnebnih ukrepov in ciljev pravičnega prehoda, zato bo njihova zasnova ključnega pomena.

Na zasedanju v Strasbourgu so evropski poslanci podprli načrt Evropske unije, da do leta 2040 oklesti izpuste toplogrednih plinov za 90 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Za dokončno uveljavitev tega cilja je potrebno še soglasje držav članic, vendar se ta korak obravnava le kot nujna formalnost, saj presenečenj ni pričakovati.

Evroposlanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 413 glasovi za, 226 proti in 12 vzdržanimi potrdili dopolnitev podnebnega zakona EU z zavezujočim podnebnim ciljem za leto 2040. Do takrat bo unija izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 90 odstotkov glede na leto 1990.

Novela Zakona o cestninjenju: Vlada podlegla izsiljevanju na račun javnega zdravja in okolja
Poslanci so potrdili novelo Zakona o cestninjenju za tovornjake in s tem nadaljevali škodljivo politiko nizkih cen iz preteklih let. Predstavniki koalicije in opozicije so na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor namerno izpustili priložnost, da bi sprejeli konkretne ukrepe za zmanjšanje vplivov tovornega cestnega prometa na zdravje in okolje, za znatno povečanje cestnin za tovorni promet ter za povečanje prilivov v proračun.

S tem utrjujejo status Slovenije kot zadnje tranzitne države srednje Evrope, ki ne izkorišča zakonskih možnosti EU za povišanje cestnin z namenom zaščite okolja in zdravja ljudi. Umanotera ob tem poudarja, da ta odločitev ni bila rezultat ekonomsko utemeljene politike, temveč rezultat izsiljevanja.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, in gibanje Mladi za podnebno pravičnost sta predstavila neodvisno strokovno analizo okoljskih ukrepov volilnih programov 13 političnih strank in list ter analizo njihovih glasovanj glede ključnih okoljskih zakonov preteklega mandata. Organizaciji s tem skušata prekiniti tišino, ki je kljub urgentnosti okoljske krize zavladala na predvolilnem parketu.

Analiza razkriva, da sta na področju okolja napredni le lista Levica in Vesna ter Piratska stranka. Stranke SD, Svoboda, Prerod in lista Zeleni Slovenije + Stranka generacij okoljske problematike ne naslavljajo v zadostni meri ali pa jo uporabljajo zgolj kot retorično orodje. Stranke SNS, SDS, Resni.ca, Glas upokojencev, Demokrati ter lista NSi, SLS in Fokus pa na področju okolja najpogosteje predlagajo škodljive ukrepe in ponekod celo zanikajo znanost.

V mreži Plan B za Slovenijo nasprotujemo aktualnim načrtom Mestne občine Ljubljana za izgradnjo sežigalnice odpadkov. Projekt odpira izjemno pomembna vprašanja prihodnjega razvoja mesta in mestnega okolja, javnega zdravja in varstva okolja, zato zahtevamo, da se javnosti predstavi jasno časovnico, strokovne podlage in procesni načrt ter prebivalkam in prebivalcem ter širše zainteresirani strokovni javnosti omogoči informirano sodelovanje v procesu odločanja in načrtovanja.

Nevladne organizacije vztrajamo, naj se nemudoma omogoči javna seznanitev z vsemi vidiki načrtovanja in vplivi gradnje in delovanja sežigalnice na okolje ter omogoči, da se vsa strokovna vprašanja in dileme javno izpostavi in pojasnjuje ter rešuje v široko odprtem dialogu.

Ključna predvolilna vprašanja: potrebujemo odgovore o fosilnih subvencijah, podnebnih katastrofah in energetski prihodnosti
Pred vrati so parlamentarne volitve, ki bodo v kontekstu naslavljanja podnebne, širše okoljske in družbene krize prelomne. Posledice so že tukaj: vse pogostejše in intenzivnejše poplave, dolgotrajne suše, vročinski valovi, onesnažen zrak, višji stroški energije in hrane, slabši delovni pogoji ter izgube domov in - vse pogosteje - tudi življenj.

Jasno je, da se Slovenija na podnebno in okolijsko krizo ne odziva s hitrostjo in resnostjo, ki jo narekujejo znanstvena dejstva. Med državami EU smo kot posledico s podnebjem povezanih naravnih nesreč utrpeli največjo ekonomsko škodo na prebivalca.

Zahtevni poklic kmeta je premalo cenjen. Zaradi rastočih stroškov in (pre)nizkih prodajnih cen kmetije vse težje zagotavljajo dolgoročno vzdržnost, kmetje pa se soočajo s pomanjkanjem dohodkovne in socialne varnosti.

Slovensko kmetijstvo se sooča s številnimi strukturnimi izzivi. Eden ključnih je razdrobljenost in majhnost kmetij, saj ima povprečna kmetija v Sloveniji približno 7 hektarjev.

Ta sporazum ne bi mogel priti v bolj kritičnem času, saj so naši oceani na robu svojih moči. Končno imamo zdaj v rokah ščit, s katerim bomo zavarovali območja in izrisali meje, ki jih industrija ne sme prestopiti. Ustvarili bomo prostore, kjer bo hrup strojev potihnil, morska bitja pa bodo končno lahko zadihala in si opomogla.

Pomagaj nam nadaljevati delo >>

Sporazum je res tu, zdaj pa moramo poskrbeti, da ne ostane le črka na papirju!Zavedamo se, da papir ne ustavi industrijskih ladij. Sporazum nam daje močno pravno orodje, a zdaj se v bistvu začne najtežji del. Poskrbeti moramo, da besede postanejo dejanja.

Minevajo tri leta, odkar sta Občina Bled in Občina Gorje uspešno prestali prvo revizijo za pridobitev mednarodnega certifikata Zero Waste Cities ter s tem postali prvi certificirani zero waste občini v Evropi. Novembra lani je bila izvedena ponovna, neodvisna revizija, ki je potrdila nadaljevanje zavez k zmanjševanju odpadkov in uvajanju krožnih praks.

Revizijo so opravili zunanji strokovnjaki iz Hrvaške, Nemčije in Estonije, ki so ocenjevali napredek v zadnjih treh letih. Ugotovitve kažejo, da ravnanje z odpadki ostaja pomembna prednostna naloga obeh občin, hkrati pa opozarjajo, da bo za nadaljnji napredek potreben nov zagon in okrepljeni ukrepi. Občini tako ohranjata dve zvezdici od petih, kar predstavlja trdno osnovo za nadaljnji razvoj.

Prebivalci španske Barcelone se bojijo, da so dnevom poležavanja na njihovih plažah šteti dnevi. Brezskrbno preživljanje počitnic ob grajenju peščenih gradov generaciji otrok, ki se še niso rodili, morda ne bo več predstavljivo.

Oblasti svarijo, da nevihte in dvig morske gladine, ki jih povzročajo podnebne spremembe, erodirajo umetne plaže v priljubljeni Barceloni, morje pa vsako leto pogoltne dele obale. V primerjavi z naravnimi obalami umetne plaže erodirajo hitreje. Obala Montgata pa erodira še posebej hitro.

Letošnje leto bi lahko bilo med najtoplejšimi leti doslej, ne bo pa preseglo lanskega rekordnega najtoplejšega leta v zgodovini meritev, je sporočila Mednarodna meteorološka agencija.

Opozorila je, da bo v prihodnjih letih praktično nemogoče omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija brez občasnega preseganja tega cilja. Da svetu ni uspelo ohraniti zaveze iz pariškega sporazuma, je moralni neuspeh in smrtonosna malomarnost, je v nagovoru na vrhu voditeljev pred začetkom podnebne konference ZN v Belemu dejal generalni sekretar ZN Guterres.