COP30 BREZ NUJNEGA PREBOJA: OČI SO SEDAJ UPRTE NA NACIONALNO RAVEN
Podnebna konferenca COP30 ni prinesla želenega preboja, vendar se Sloveniji odpirajo nove možnosti, da prispeva k nujno potrebnemu zmanjšanju emisij. Slovenija se je pridružila skupini 24 držav, ki bodo načrt opuščanja fosilnih goriv pripravile izven institucij Združenih narodov.

Poleg tega bo Slovenija v naslednjih letih iz EU prejela več kot 1,5 milijarde evrov za pospeševanje razogljičenja. Od tega bo pol milijarde namenjene socialno-podnebnim ukrepom v podporo ranljivim gospodinjstvom.

Medtem ko poskusi mednarodnega sodelovanja vsakokrat klonijo pred fosilnimi lobiji, vedno večja teža reševanja podnebne krize pada na nacionalne politike. Obenem so očitna razhajanja med podporo mednarodnim deklaracijam in podnebnim ukrepanjem na nacionalni ravni. Medtem ko se na mednarodni ravni vlada zavzema za opustitev fosilnih goriv, je v Sloveniji za več let odložila ukinitev subvencij za fosilna goriva. Sedaj imajo naši politični predstavniki možnost, da skladno s svojimi deklarativnimi zavezami za pravičen prehod izkoristijo priložnost, ki jo predstavlja Socialni načrt za podnebje.

KAJ JE SOCIALNI NAČRT ZA PODNEBJE IN ZAKAJ GA POTREBUJEMO
Socialni načrt za podnebje (SNP) je načrt, ki ga morajo članice EU pripraviti kot pogoj, da lahko dostopajo do sredstev 87-milijardnega Socialnega sklada za podnebje, s katerimi bi gospodinjstva podprli pri prehodu na čiste vire in zmanjšanju porabe energije ter jim zagotovili večji dostop do trajnostnega prevoza.

Ukrepi in naložbe, financirani s pomočjo Socialnega sklada za podnebje, bodo glede na trenutno zastavitev Načrta usmerjeni k povečanju energetske učinkovitosti stavb med energetsko revnimi in ranljivimi gospodinjstvi in zmanjševanju odvisnosti od avtomobilov z notranjim izgorevanjem med prevozno revnimi in ranljivimi uporabniki prevoza. Predvidene naložbe zajemajo širitev sistema prevozov na klic, financiranje energetskih prenov za gospodinjstva, vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti in uveljavitev sistema podnebnih vavčerjev za trajnostno mobilnost in energetsko učinkovitost.

Predlogi načrta gredo v pravo smer, vendar jih bo potrebno bistveno nadgraditi - podpora je namreč omejena na zelo majhen delež najranljivejšega prebivalstva. Načrt je priložnost, da okvir socialno-podnebne politike zastavimo širše in vsem zagotovimo dostop do trajnostnih (javnih) storitev in praks, ne glede na kraj bivanja, dohodek ali druge okoliščine.

NUJNA JE NADGRADNJA UKREPOV
Eden izmed predvidenih ukrepov je uvedba sistema vavčerjev v višini 650 EUR za upravičene posameznike za manjše naložbe v trajnostno mobilnost ali energetsko učinkovite izboljšave doma (npr. nakup energetsko učinkovitih oken in vrat, energetsko učinkovitih kuhinjskih aparatov, toplotnih črpalk, vozovnic za JPP ter koles).

Trenutno ukrep zajema le najrevnejših 80.000 prejemnikov socialne pomoči, medtem ko v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živi skoraj 280.000 oseb (vir). Obseg upravičencev do vavčerjev bi morali povečati vsaj štirikratno, da bi ta obsegal vsaj 320.000 prebivalcev.

Dr. Jonas Sonnenschein, Umanotera: “Idealno bi bilo, če bi imeli vsi že omogočen dostop do trajnostnih prevoznih storitev in ogrevanja z nizkimi emisijami CO2 in podpora ne bi bila potrebna. Do takrat vavčerji predstavljajo kratkoročno finančno podporo gospodinjstvom, ki tega dostopa še nimajo. Njihova prednost je tudi ta, da omogočajo določeno prilagodljivost, saj bodo lahko gospodinjstva vavčerje koristila za različne namene glede na lastne energetske ali prevozne potrebe.”

ZA UČINKOVITO SOCIALNO-PODNEBNO POLITIKO POTREBNA OBSEŽNA JAVNA SREDSTVA
Za nadgradnjo ukrepov bodo potrebna obsežna javna sredstva. Trenutni osnutek Načrta obsega 475 milijonov evrov (povprečno 68 mio evrov na leto v obdobju 2026-2032), pri čemer je 75 % sredstev predvidenih iz evropskega Socialnega sklada za podnebje, 25 % pa predstavlja obvezno državno sofinanciranje.

Potreba po podpori gospodinjstvom za razogljičenje prometa in ogrevanja občutno presega trenutna sredstva. Za štirikratno povečanje programa vavčerjev bi bilo na primer potrebnih dodatnih 220 milijonov evrov ali približno 30 milijonov evrov na leto.

Ajda Cafun, Umanotera: “Država naj potroji lastna sredstva na 51 milijonov evrov letno, torej na 50-odstotni delež sofinanciranja. Vlada je čez noč našla milijardo in drastično povečala javne izdatke za družbeno in okoljsko škodljivo oboroževanje. Ta sredstva naj preusmeri v krepitev javnega potniškega prometa, v dostopna in energetsko učinkovita stanovanja, prehod na čiste vire energije in javno zdravstvo. Skratka, za pravičen prehod v okoljsko vzdržno, solidarno in odporno družbo.”

Ne zadostuje, da podnebno-socialne politike zgolj omilijo posledice podnebne in številnih družbenih kriz, temveč morajo njihove vzroke odpravljati. Socialni načrt za podnebje je priložnost, da prehod stran od fosilnih goriv udejanjimo na način, ki odpravlja neenakosti in vsem zagotovi dostop do okoljsko in socialno boljše prihodnosti. Bomo izkoristili to priložnost?