Največja ledena gora na svetu A23a, ki se trenutno razteza na površini večji od Londona, je po 40 letih začela z razpadanjem. To bo hitro in najverjetneje ne bo predstavljajo grožnje ekosistemu, bo pa pomenilo začasno grožnjo ladijskemu prometu, svarijo znanstveniki. Pred tem so se sicer bali, da bo trčila v odmaknjeni otok in ogrozila populacije pingvinov, a se to ni zgodilo.

Življenje ene največjih in najdlje trajajočih ledenih gora na svetu, poznano pod imenom A23a, se izteka, potem ko se je pred skoraj 40 leti odcepila od Antarktike, poroča Skynews. A hiter razpad ledene velikanke bi lahko predstavljal začasno nevarnost za ladijski promet, še posebej, ker kosi, ki se drobijo, postanejo premajhni za satelitsko spremljanje, opozarjajo.

Marca je megagora A23a nasedla ob Južni Georgii, enem najbolj oddaljenih čezmorskih ozemelj Združenega kraljestva. Takrat so bili znanstveniki zaskrbljeni, da bi njen razpad blizu otoka lahko ogrozil globalno pomembne populacije pingvinov, tjulnjev in morskih ptic. Toda nekaj mesecev pozneje je ledena gora odplavala in zavila proti severu Južne Georgie, kjer zdaj dokončno razpada. Temu pa botruje vedno toplejši ocean.

"Že kar nekaj časa je bila izpostavljena toplejšim vodam," je za Skynews pojasnil oceanograf Andrew Meijers. Satelitski posnetki iz zadnjih nekaj dni zdaj razkrivajo, da se odlomljajo res veliki kosi, je pojasnil Meijers. Največji kos, ki se je od odlomil v zadnjih nekaj dneh odlomil od kolosalne ledene gore, meri kar 80 kvadratnih kilometrov.

A23a ima še vedno 1700 kvadratnih kilometrov. Kar pomeni, da je večja od Londona, vendar bo zdaj hitro izginila. "V takšni obliki ne bo zdržala več kot nekaj tednov ali največ mesec dni," napoveduje Meijers. Ko se ledena gora razbije, se površina kosov, izpostavljenih toplejši vodi, poveča, kar še pospeši njeno taljenje. Zdaj je ujeta tudi v tok, ki jo nosi proti severu, v vse toplejše temperature vode, ki jo obdajajo. 

Zaradi hitrega razpada A23a verjetno ne bo predstavljala tveganja za prostoživeče živali v Južni Georgii, bo pa predstavljala začasno nevarnost za ladijski promet, še posebej, ker kosi postanejo premajhni za satelitsko spremljanje, ocenjuje. Antarktika vsako leto izgubi približno 150 milijard ton vode, od tega polovico v obliki ledenih gora.

Ledena gora A-23A se je leta 1986 odcepila od ledene police Filchner-Ronne na obali Antarktike, a se je hitro zasidrala na dno Weddlovega morja in tako praktično postala velik ledeni otok. Potem se je začela ledena gora premikati. Površina A-23A je merila skoraj 4000 kvadratnih kilometrov, kar je za petino površine Slovenije, in velja za največjo ledeno goro. A ne le zaradi svoje širine, pač pa tudi zaradi svoje višine.

Ledena plošča je bila debela približno 400 metrov - za primerjavo, najvišji nebotičnik v Evropi London Shard je visok "le" 310 metrov. Premikanje so pospešili vetrovi in tokov. Kot večino ledenih plošč iz Weddlovega morja bo tudi A-23A skoraj zagotovo odnesel antarktični cirkumpolarni tok, ki jo bo potisnil proti južnemu Atlantiku v smeri, ki ji pravijo kar "ulica ledenih gora". Sčasoma se vse ledene plošče, ki odjadrajo v Atlantski ocean, stalijo in izginejo. Znanstveniki ledeno goro A-23A pozorno spremljajo.

Morska gladina narašča
Lani je bil na globalni ravni sicer višji dvig gladine morja od pričakovanega. Gre tudi za posledico taljenja ledenikov ter ledenih površin na Antarktiki in Arktiki, zaradi česar oceane doseže več vode, dodatno pa k temu pripomore še proces temperaturnega raztezanja vode. Medtem ko je bil pretekla leta največji dejavnik ravno taljenje ledu, pa se je lani trend obrnil, so sporočili iz Nase.

Gladina morja se je lani dvignila za 0,59 centimetra, kar je precej nad pričakovanim dvigom 0,43 centimetra, je letos opozorila ameriška vesoljska agencija Nasa. Višji dvig gladine morja je po oceni Nase posledica nenadnega povečanja segrevanja oceanov v kombinaciji s taljenjem ledu na kopnem, je poročala STA. V zadnjih treh desetletjih do leta 2023 se je po podatkih Nase povprečna gladina morja po vsem svetu dvignila skupno za okoli 10 centimetrov.

Vir: www.caszazemljo.si