Priključna hibridna vozila tudi pri vožnji v električnem načinu povzročajo 68 gramov emisij CO2 na prevožen kilometer, saj pogosto vključijo tudi motor z notranjim zgorevanjem. Skrita poraba goriva povprečnega voznika priključnega hibrida na leto stane dodatnih 500 evrov.

Evropska avtomobilska industrija si prizadeva, da bi se priključni hibridi obravnavali kot podnebno nevtralna vozila, vendar podatki iz več tisoč vozil kažejo, da v povprečju izpustijo le 19 % manj CO2 na kilometer kot bencinski in dizelski avtomobili. Proizvajalci avtomobilov pritiskajo na evropske zakonodajalce, naj hibride štejejo za »čista vozila« v okviru tehnološko nevtralnega pristopa k razogljičenju prometa.

A analiza organizacije T&E, ki temelji na podatkih o emisijah 127.000 priključnih hibridov, razkriva, da ta vozila v resnici izpustijo bistveno več, kot proizvajalci navajajo, pri tem pa vozniki zaradi skrite porabe goriva v povprečju plačajo 500 evrov več na leto. 

Emsije priključnih hibridov so skoraj petkrat višje od uradnih 
Priključni hibridi naj bi zmanjševali emisije in porabo goriva z izmeničnim preklapljanjem med baterijo ter bencinskim ali dizelskim motorjem. A v resničnih voznih razmerah so izpusti CO2 priključnih hibridov skoraj petkrat višji, kot kažejo uradni testi. Podatki iz resničnega sveta se močno razlikujejo od standardiziranih WLTP testov, pri katerih vozila vozijo po scenarijih, ki jih regulatorji štejejo za »običajne«. 

Po analizi T&E, ki temelji na podatkih Evropske agencije za okolje (EEA), priključni hibridi v povprečju izpustijo 135 g CO2 na kilometer, medtem ko je pri bencinskih in dizelskih avtomobilih povprečje 166 g CO2/km. Podatki temeljijo na dejanski porabi goriva, zabeleženi pri 127.000 vozilih, registriranih leta 2023. 

Motorji delujejo tudi v električnem načinu 
Tudi ko vozila vozijo v električnem načinu, priključni hibridi v povprečju porabijo 3 litre bencina na 100 kilometrov, kažejo podatki EEA. Posledično v povprečju izpustijo 68 g CO2/km, kar je 8,5-krat več od uradno navedenih vrednosti. Razlog je v tem, da imajo električni motorji priključnih hibridov premalo moči za višje hitrosti ali strme vzpone, zato pogosto vklopijo motor z notranjim zgorevanjem. V povprečju motor zagotavlja moč za skoraj tretjino razdalje, prevožene v »električnem« načinu. 

500 evrov več na leto 
Poročilo ugotavlja, da zaradi skrite porabe goriva tako v električnem kot konvencionalnem načinu vozniki priključnih hibridov v povprečju plačajo 500 evrov več na leto za gorivo in polnjenje. Poleg tega so priključni hibridi dražji za nakup kot čistejše alternative. Povprečna prodajna cena priključnega hibrida v Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu leta 2025 znaša 55.700 evrov, kažejo podatki Bloomberg Intelligence - to je 15.200 evrov več od povprečne cene baterijskega električnega vozila. 

Čeprav je v Sloveniji delež priključnih hibridov v  celotni floti osebnih vozil razmeroma majhen pa podatki Statističnega urada RS kažejo, da se delež prvič registriranih hibridnih vozil povečuje. Po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije je bilo septembra 2025 registriranih 181 priključnih hibridov, kar je za 61,6 odstotka več kot septembra 2024. 

Katjuša Šavc, sodelavka okoljske organizacije Focus
:“Priključne hibride se je uvajalo kot prehodno tehnologijo za zmanjšanje emisij CO2, a po desetletju njihove prodaje niso izpolnili obljub. Podatki jasno kažejo, da v praksi povzročajo skoraj toliko emisij kot običajna vozila. Električni način vožnje se uporablja veliko manj, kot predvidevajo testi, zato so dejanske emisije precej višje. Če želimo doseči podnebne cilje in pravi prehod na brezogljično mobilnost, je nujno, da politike temeljijo na dejanskih podatkih, ne na obljubah industrije.” 

Avtomobilska industrija pritiska na zakonodajo EU 
Evropska avtomobilska industrija si prizadeva, da bi lahko priključne hibride prodajala tudi po letu 2035, ko začne veljati evropska prepoved prodaje vozil z izpusti. Proizvajalci zahtevajo tudi odpravo faktorjev uporabe, ki jih je EU uvedla za popravek razkoraka med uradnimi in dejanskimi emisijami priključnih hibridov. Ti faktorji, ki se bodo postopno uveljavljali v letih 2025 in 2027, naj bi postopoma zmanjšali razkorak in tako proizvajalce spodbudili k večji prodaji električnih baterijskih vozil. 

Lucien Mathieu, direktor za področje avtomobilov pri T&E:
»Rahljanje pravil za priključne hibride je, kot bi izvrtali luknjo v ladjo evropske zakonodaje o emisijah CO2. Namesto da bi trg usmerjali k cenovno dostopnim brezemisijskim vozilom, ga bodo proizvajalci preplavili z dragimi in onesnažujočimi hibridi. S tem tvegamo spodkopati stabilnost vlaganj v električno mobilnost, ki jo trg nujno potrebuje.«

Povzetek analize v slovenščini lahko preberete tukaj.