Prva obsežna raziskava ekosistemov 50 do 200 metrov pod morsko gladino Cipra razkriva bogato morsko življenje, območje je dom tudi številnim zaščitenim vrstam. Raziskovalce pa skrbijo sledi človekovega onesnaževanja, kot so plastični odpadki in ribiške mreže, ki ogrožajo ta občutljiva in počasi obnovljiva morska območja.

Globine morja, kamor sončni žarki ne prodrejo, skrivajo skrivnostno morsko pokrajina, ki jo imamo le redko priložnost videti in spoznati. Laboratorij za morske in okoljske raziskave (MER) je v okviru projekta Mesophos izvedel prvo raziskavo ekosistemov, ki se nahajajo med 50 do 200 metrov globine na področju Akrotirija in Dhekelije na Cipru, so sporočili. Vpogled v skrite kotičke morja so pridobili s pomočjo daljinsko upravljanega vozila roverja, ki je pokukal na več kot 32 podmorskih lokacij.

V globini morja kipi od življenja
Rover pa je, kljub temu, da se je sprehodil po temnem ekosistemu, odkril vse prej kot dolgočasen izplen. Ekosistemi tam kar kipijo od življenja, so ugotovili raziskovalci. Posnetki so razkrili obsežne združbe spužev, koral, vetrnic in drugih bentoških organizmov, ki ustvarjajo tridimenzionalne habitate in podpirajo bogato morsko življenje v globinah morja.

Zabeležili so več kot 200 vrst, vključno z več vrstami, ki na Cipru doslej še niso bile zabeležene, mnoge od njih pa so zaščitene in ogrožene. Ti t.i. mezofotični habitati delujejo kot zatočišča za biotsko raznovrstnost in posredno prispevajo k trajnostnemu ribištvu, s čimer krepijo odpornost morskih virov, poudarjajo v Laboratoriju za morske in okoljske raziskave, so še izpostavili.

Vpliv človeka sega tudi v globine
Kljub globini pa so bili ekosistemi že zaznamovani zaradi človeške aktivnosti. Ekipa je namreč dokumentirala morske odpadke in izgubljeno ribolovno orodje, t.i. mreže duhov, ki negativno vpliva na morsko življenje. Te namreč povzročajo motnje v občutljivih habitatih. Odkrili so tudi prisotnost tujerodnih vrst in odmiranje koral, verjetno povezano s segrevanjem oceanov. Ti habitati se razvijajo izjemno počasi in imajo omejeno sposobnost okrevanja, so posvarili znanstveniki.

Zapuščena ribiška oprema smrtonosna past v svetovnih morjih
Mreže duhov oz. 'ghost nets' je izraz, ki označuje izgubljene ali zavržene ribiške mreže, ki so jih v morja in oceane odvrgli ribiči. V morju je po poročilu FAO in UNEP 640.000 ton zavrženih ribiških mrež, ki predstavljajo desetino vseh morskih odpadkov. Morja in oceani so ogroženi zaradi prelova, onesnaženja in podnebnih sprememb. Poleg tega mreže duhov onesnažujejo morske ekosisteme.

Zapuščena ribiška oprema je namreč najbolj smrtonosna oblika plastičnih odpadkov za morsko življenje. V svetovnem skladu za naravo (WWF) ocenjujejo, da poškoduje kar 66 odstotkov morskih sesalcev, ogroža pa več kot polovico morskih vrst ptic in želv.

Richard Leck iz WWF Avstralija svari, daje zadnji čas, da države naslovijo ta problem. "Mreže duhov so posebej smrtonosna oblika plastičnega onesnaženja za vse morsko življenje. Ko se te mreže enkrat izgubijo, ne prenehajo loviti."

Vrednost morskega sveta presega njegovo biotsko raznovrstnost. Morja in oceani regulirajo naše podnebje, zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, absorbirajo ogljikov dioksid in so vir hrane za več kot milijardo ljudi. Lepote naših oceanov in obal so naša inspiracija, prostor rekreacije in turizma. Netrajnostne in neodgovorne človeške dejavnosti bi lahko morja in oceane spremenile v puščave. Čas je, da spremenimo način, kako ravnamo z našimi oceani, in začnemo z dragocenim in krhkim ekosistemom ravnati dostojanstveno ter spoštljivo, pa opozarjajo pri WWF Adria.

Vir: www.caszazemljo.si