| Potrošniki imamo pravico vedeti
  Potrošniki imamo pravico vedeti,  kaj jemo. Nova zakonodaja EU o gensko spremenjenih organizmih (GSO),  ustvarjenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT), pa bi to temeljno  pravico lahko izbrisala. Evropske potrošniške organizacije, tudi Zveza  potrošnikov Slovenije, zato opozarjamo: pravica do izbire ni stvar debate!  Zahtevamo, da so vsi GSO, tudi tisti, pridobljeni z novimi tehnikami, na  živilih jasno označeni.
 GSO pod novim imenom je še vedno  GSO
 V devetdesetih letih so  podjetja, kot sta Monsanto in Bayer, na trg pripeljala prve gensko spremenjene  organizme. EU je hitro postavila pravila: stroge varnostne preglede in jasno  označevanje.
 Rezultat?Evropski potrošniki so  rekli ne. Supermarketi jih ne prodajajo, kmetje jih ne gojijo. To je bila  zmaga zdrave pameti in pravice do obveščenosti.
 Danes se zgodovina ponavlja. Nova generacija GSO, preimenovana v NGT (nove  genske tehnike), se poskuša skriti za znanstvenim žargonom. A resnica je  preprosta: če je DNK umetno spremenjena, gre za GSO. Dr. Matjaž Pirc, vodja  prehranskega oddelka na ZPS: »Ni težava v tem, da gre za GSO. Mnogi GSO so  namreč koristni, saj omogočajo večjo količino pridelkov, zaščito pred  škodljivci in izboljšujejo hranilno vrednost pridelkov. Glavna težava je, da se  njihove prisotnosti ne bi označevalo – in ko gre za NGT-GSO, ki po mnenju  znanstvene stroke še niso dodobra raziskani, to lahko predstavlja potencialno  tveganje. Ključno je, da ima potrošnik v trenutku nakupne odločitve na voljo  vse informacije o živilu in njegovih sestavinah.« Sodišče EU je to jasno povedalo  že leta 2018 Sodišče Evropske unije je 25.  julija 2018 jasno odločilo, da rastline, pridobljene z NGT, spadajo med GSO in  jih je treba kot take tudi regulirati. Kljub temu je Evropska komisija julija  2023 predlagala uredbo, ki bi večino NGT-GSO izvzela iz obvezne ocene tveganja,  sledljivosti in označevanja.
 Komisija trdi, da so ti  organizmi skoraj enaki rastlinam, vzgojenim s klasičnimi metodami, in jih zato  šteje za »naravne«. Vendar številni znanstveniki opozarjajo, da so takšne  spremembe lahko veliko bolj tvegane - omogočajo namreč genske kombinacije, ki  jih v naravi ni mogoče doseči.
 Znanost opozarja, politika pa  molči Evropska agencija za varnost  hrane (EFSA) in nacionalne institucije, kot so francoska ANSES, nemška Zvezna  agencija za varstvo narave in avstrijska Agencija za okolje, nikoli niso  predlagale izvzetja NGT-GSO iz nadzora. A dokumenti razkrivajo, da je Komisija  kljub temu obljubila industriji: odločitev bo sprejela sama. Pa ne na podlagi  znanosti, temveč na podlagi pritiska lobijev.
 Označevanje je izvedljivo in  nujno Komisija trdi, da teh rastlin ni  mogoče razlikovati od navadnih. Toda ista podjetja, ki jih patentirajo,  jih zelo dobro prepoznajo, ko gre za dobiček. Če jih znajo zaščititi z  intelektualno lastnino, jih znajo tudi označiti. Torej - težava ni v  tehnologiji, temveč v volji. Leta 2024 so evropski poslanci glasovali za  ohranitev označevanja. To je bila zmaga razuma in potrošnikov. Zdaj je  ključnega pomena, da Evropski parlament to stališče obdrži tudi v nadaljnjih  pogajanjih. Vsak korak nazaj bi pomenil izdajo evropskih državljanov.
 Temeljne pravice potrošnikov je  treba spoštovati Sledljivost hrane skozi celotno  dobavno verigo je temeljna pravna obveznost po 18. členu Splošne uredbe EU o  živilih (GFL 178/2002). Ta velja za vsa živila in krmo, ne glede na to, ali gre  za GSO ali ne. Izvzetje NGT-GSO iz sledljivosti bi pomenilo kršitev zakonodaje.  Poleg tega imamo potrošniki v skladu s Pogodbo o delovanju EU in v skladu z 8.  členom Splošne uredbe o živilih zakonsko »pravico vedeti«, kaj jemo. Ta pravica  omogoča informirano izbiro in varuje potrošnike. Visoka raven varstva  potrošnikov je zagotovljena tudi v členih 114 in 169 Pogodbe o delovanju EU ter  v 38. členu Listine EU o temeljnih pravicah.
 Stare obljube, novi triki Pred dvajsetimi leti so nam  obljubljali, da bodo GSO odpravili lakoto in zmanjšali uporabo pesticidov.  Danes vemo, da se je zgodilo ravno nasprotno. Uporaba herbicidov, kot je  Roundup, je v ZDA danes desetkrat večja kot pred tremi desetletji.
 Industrija, ki nas je nekoč zavajala, danes ponuja iste obljube v novi  embalaži. Vprašanje je, ali jim bomo še naprej verjeli. Evropa mora zaščititi potrošnike  - ne korporacij Evropske institucije morajo  braniti javni interes - ne interese industrije. Pravica do vedeti,  kaj jemo, ni razkošje, ampak osnovna svoboščina, ki jo moramo ohraniti za  prihodnje generacije.
 Zahtevamo:
 
  jasno označevanje vseh GSO, tudi tistih, pridobljenih z novimi       tehnikami; sledljivost od semena do krožnika; odločanje na podlagi znanosti - ne lobijev.  Potrošniki imamo pravico vedeti  in to pravico bomo branili. 
 Vir: www.zps.si/ |