|
||||||
|
|||||||
Ob pripravi nacionalne vizije "Naše kmetijstvo in hrana v 2040" in izdaji strokovnih gradiv za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano:
V Sloveniji je prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano nujen in možen
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zaključni fazi priprave Vizije 2040, ki bo bistveno določila smer razvoja slovenskega kmetijsko-prehranskega sistema. Z namenom, da bo ta leta 2040 zdrav, trajnosten in odporen, so v Umanoteri izdali več strokovnih gradiv, med njimi tudi Vodnik za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano, ki kaže na to, da tak prehod v Sloveniji ni samo nujen, ampak tudi možen.
Vizija “Naše kmetijstvo in hrana v 2040” je strateški dokument, ki predstavlja veliko priložnost: prvič v zgodovini Slovenije se kmetijsko-prehranska politika zastavlja na dolgi rok. Pri tem je ključno, da se sistem pridelave, predelave in potrošnje hrane obravnava celostno ter da se ga razvija na način, da bo prispeval k družbenim ciljem na področju prehranske varnosti, zmanjšanja uvozne odvisnosti, zdravja ljudi, blaženja podnebnih sprememb in varstva okolja, kmetovalcem pa zagotovil pravične dohodke za trajnostno kmetovanje.
Prav s tem namenom je nastal Umanoterin Vodnik za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano. Kot osrednje pristope za povečanje prehranske varnosti, okoljske trajnostnosti in odpornosti sistema oskrbe s hrano v Sloveniji izpostavlja:
Urednica in glavna avtorica vodnika dr. Renata Karba izpostavlja: “Vsi, ki smo del sistema oskrbe s hrano, nosimo odgovornost in lahko prispevamo k njegovi trajnostni preobrazbi. Najmočnejši vzvod za spremembe pa je spodbudno sistemsko okolje, ki ga mora začrtati Vizija 2040.”
Vodnik izhaja iz bolj poglobljene študije Trajnostni sistem pridelave in potrošnje hrane, ki prinaša podroben pregled stanja na tem kompleksnem področju na globalni in slovenski ravni, obenem pa predstavi vrsto pristopov za doseganje nujnih sprememb.
Direktorica Umanotere Gaja Brecelj opozarja, da so te spremembe “v slovenskem kontekstu še kako potrebne, saj kar 70 % potrošene hrane uvozimo iz tujine, imamo 3-krat manj njiv in vrtov, kot bi jih potrebovali za prehransko varnost prebivalcev, hkrati pa kar 75 % njiv namenjamo pridelavi krme za živali, zato je naša samooskrba z rastlinsko hrano kritično nizka.”
Da bi pokazali, da trajnostni prehod ni zgolj mogoč, ampak se marsikje že izvaja, so pri Umanoteri pripravili tudi katalog dobrih praks trajnostne oskrbe s hrano. V njem so predstavljene prakse in pobude iz Slovenije in širšega evropskega prostora, ki nakazujejo različne vidike sprememb v smeri bolj trajnostnega in pravičnega kmetijsko-prehranskega sistema.
Urednik kataloga Saša Kralj: “Katalog je namenjen vsem, ki si prizadevajo za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano v Sloveniji - pripravljavcem politik in odločevalcem, raziskovalcem, nevladnim organizacijam, kmetom in drugim aktivnim posameznikom. S konkretnimi primeri dobrih praks ponuja navdih, orodja in iztočnice za razmislek ter delovanje v smeri potrebnih sprememb.”
Pri Umanoteri upajo, da bodo pripravljena gradiva v pomoč oblikovalcem Vizije 2040 in da bodo ti upoštevali tudi predloge, ki so jih oblikovali v okviru Zavezništva za odgovoren prehranski sistem Slovenije.
Študija Trajnostni sistem pridelave in potrošnje hrane.
Vodnik za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano.
Katalog dobrih praks trajnostne oskrbe s hrano.
Infografika o potrebnih ukrepih za prehod Slovenije na trajnostno pridelavo in potrošnjo hrane.
Več o potrebnih korakih in konkretnih projektih za prehod v trajnostni kmetijsko-prehranski sistem na spletni strani www.podnebnimeni.si.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/2025112507393111
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
