Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20250930142227257

Nekemične zasvojenosti pri otrocih - izziv sodobnega odraščanja torek, 30. september 2025 @ 14:22 CEST Uporabnik: Sonce Zadnji dve desetletji sta korenito pretresli dojemanje odraščanja, kot smo ga bili vajeni. Če smo se nekoč bali, da bi otrok zapadel pod slab vpliv prijateljev in pričel posegati po drogah, alkoholu, tobaku, se danes že krepko prej pojavljajo nove odvisnosti. Na videz nenevarna tehnologija, ki naj bi olajšala življenje, vse odločneje zavzema mesta, kjer bi morali biti igra, gibanje, bližina. Vprašanja v slogu: »Koliko časa si brcal žogo, namesto da bi se učil?« vse pogosteje zamenjuje: »Koliko ur si že na telefonu?« A čeravno niso posredi kemične snovi, so posledice lahko ravno tako resne. Spremembe v možganih, ki nastanejo ob nekemičnih zasvojenostih, so primerljive s tistimi pri zasvojenosti z drogami. Telo in možgani se navajajo na močne dražljaje, ob katerih je zbranost pri pouku, branje knjige ali običajen pogovor z vrstnikom enostavno premalo stimulativen. Kaj pravijo številke Pričnimo tam, kjer si običajno najtesneje zatiskamo oči: spletna pornografija. Da prav zaradi te trpi spolno življenje mnogih parov, postaja vse bolj očitno. Kakšna bo spolnost današnjih otrok, ki se s spletno pornografijo srečujejo mnogo prezgodaj in zlasti na povsem neustrezen način, lahko le ugibamo. A dejstvo je, da je težava med otroki še kako prisotna. Anketa, ki jo je v okviru Fakultete za družbene vede izvedla Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, je pokazala, da ima izkušnje s spletno pornografijo že 44 % osnovnošolcev (starih med 12 in 15 let) ter kar 62 % dijakov, starih med 15 in 19 let. V raziskavi je sodelovalo 566 osnovnošolskih in 453 srednješolskih najstnikov. Mnogi najstniki se s spletno pornografijo srečajo že zelo zgodaj - pogosto še pred vstopom v puberteto. Prezgodnje srečanje s tovrstnimi vsebinami lahko močno vpliva na otrokovo razumevanje spolnosti in pozneje povzroča težave v partnerskih odnosih ter pri oblikovanju zdrave intimnosti. Zaskrbljujoč, a obenem tudi vzpodbuden je tudi podatek, da skoraj polovica otrok meni, da pornografija ponižuje ženske in spodbuja sovraštvo in nasilje nad njimi. Vzporedno z zgodnjo izpostavljenostjo seksualiziranim vsebinam se v ozadju odvijajo tudi druge spremembe: tretjina deklet v tretjem triletju osnovne šole razmišlja o lepotni operaciji, enako velja za četrtino dijakinj in 10 % osnovnošolcev. Vpliv idealiziranih podob in popolnih teles na spletu je večji, kot si večina staršev predstavlja - a o tem se doma pogosto ne govori. Le 11 % osnovnošolcev in 16 % srednješolcev je s starši sploh kdaj govorilo o pornografiji. Je spanec res preživet? Pomanjkanje spanja je med slovenskimi najstniki vse pogostejše - kar štirje od petih ne spijo dovolj. Po podatkih raziskave Safe.si več kot polovica mladih v osnovni in srednji šoli priznava, da jim spanec pogosto kratijo telefon, aplikacije in družbena omrežja. Na enem od spletnih seminarjev je doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, strokovnjakinja za spanje otrok in mladostnikov, opozorila na negativne vplive interneta na spanec mladih. Staršem je podala koristne napotke, kako lahko z nekaj preprostimi koraki poskrbijo, da bo njihov najstnik naspan, bolj zdrav, čustveno stabilen in uspešnejši. Ob tem ne pozabimo še na priporočilo nevrofiziologa dr. Ranka Rajovića, ki pogosto poudarja pomen gibanja otrok. V povezavi s časom, preživetim pred zaslonom, je njegova formula preprosta: 1 ura zaslona = 2 uri gibanja. Ima otrok v 24 urah dovolj časa, da ji v popolnosti zadosti? Zagotovo bi z več gibanja in manj zrenja v ekrane otroci manj trpeli za stresom, anksioznostjo in celo samopoškodovalnim vedenjem, na kar v zadnjih letih opozarja vse več raziskav. Strokovnjaki svarijo, da je lahko eden izmed dejavnikov tveganja tudi prekomerna uporaba digitalnih naprav. Rojeni s telefonom v rokah? Morda se boste prijeli za glavo, a otroci, ki se s telefonom skorajda rodijo, niso nobena redkost. V eni največjih študij o vplivu zaslonov na zgodnji razvoj so raziskovalci spremljali več kot 7.000 otrok in ugotovili, da izpostavljenost zaslonom pri enem letu starosti pomembno vpliva na razvoj govora in reševanja problemov. Tveganje za razvojne zamude se je povečalo sorazmerno s količino časa pred zaslonom - otroci, ki so dnevno preživeli štiri ure ali več pred zasloni, so imeli skoraj petkrat večjo verjetnost, da bodo pri dveh ali štirih letih zaostajali v govornem razvoju. Telefon je vsekakor lahko tudi uporabno orodje, posebej če znamo izbrati ustrezno vsebino in to ponuditi otroku primerne starosti. Raziskave namreč kažejo, da ni vseeno, čemu je otrok izpostavljen. Izobraževalni programi so povezani z nižjim tveganjem za duševne težave, medtem ko neprimerne vsebine močno povečujejo to tveganje. Skupni imenovalec vseh izsledkov pa je jasen: več zaslona, več težav. Obe raziskavi sta bili objavljeni v strokovni medicinski reviji JAMA Pediatrics (leta 2023 in 2024). Kdo bo otroku postavil meje Otrok ne potrebuje telefona v prvem razredu - še najmanj zato, da bi se zato mi počutili bolj varno. Vsaka šola ima tajništvo in telefon, od koder lahko otrok pokliče svoje starše. In ko res presodimo, da ta naprava postane nujna v njegovem življenju, mu jo še vedno lahko kupimo brez »pametne opreme«, zgolj za klic in sporočilo. Pogost izgovor za prezgoden nakup je pomislek, da bi se otrok lahko počutil izobčenega, manj vrednega, če je edini brez telefona. Ali da bi ostal »nepismen«, če bi telefon prejel kasneje od večine. Pa je res tako? V resnici vsak malček hitreje obvlada sodobno tehnologijo od svojih staršev, čeravno z njo ne operira vsak dan, kot to počnemo odrasli. In otrok, ki odrašča brez vseh teh »igračk«, ima precej boljše možnosti, da razvija svojo ustvarjalnost, da ohrani vedoželjnost, da ga radovednost sili do odkritij, ki so plod njegovega raziskovanja, dela in ne instant rešitev na klik. Vse to ga polni z občutki vrednosti, polnosti, ga tesneje povezuje tako s sabo kot z vsem živim, kar ga obkroža. Ključen pa je pogovor, nešteto teh, če je potrebno. Da razume. In zgled v družini. Kajti starši, ki so sami ujetniki tehnologije, le stežka pojasnijo otroku, zakaj je ta ista zanj škodljiva. Morda je res nastopil skrajni čas, da si priznamo: digitalna revolucija ne prinaša le koristi, temveč tudi veliko odgovornosti. Avtor: Sabina Topolovec Vir: www.zazdravje.net Komentarji (0) www.pozitivke.net