Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050612231131307

Mačo tip ponedeljek, 13. februar 2023 @ 05:02 CET Uporabnik: *Marja* Življenje nas vedno znova preseneča. Ko smo notranje pripravljeni in znamo sprejeti, nam lahko podari vse tisto, kar si zmotno domišljamo skozi večna hrepenenja. A koliko let našega štetja je potrebno za nekaj takšnega? Koliko grenkobe je potrebno precediti, preden spoznaš svoje darilo. A življenje ve in tisti Več, ki nam vse to namenja ravno tako. Želi, da ga odkrijemo. V nas je, z vsakim na svojstven način. Toda med večino je tisti Več prekrit s plazom slabih izkušenj in nenehnim bojem med sabo in drugimi. V bistvu se bojujemo sami s sabo. Ko to spoznaš, ti ni več potrebno nikamor iti. Vse je tu - v tebi, če le odkriješ ta novi pogled, v širši dimenziji razsežnosti sebe in posledično s tem tudi drugih. Toliko za uvod v katerem se skriva bistvo naslednje zgodbe. Na znotraj je bilo preveč pomehkužene dobrote, na zunaj pa izgled brez posebnosti. Takšen moški jo je preprosto samo dolgočasil. Kaj neki bi počela z njim? Niti je ni spolno privlačil, niti se ji ni bilo potrebno za kaj boriti, niti ni mogla kdaj nastopala v tisti dominantni vlogi. Tudi tistih kvalitet ni imel, da bi jo zaničeval. Ona pa je potrebovala ravno to. Iz zaničevanja se je preprosto borila zase in bila srečna kadar je zmagala. Na ta način se je prebila do novega impulza strastne erotičnosti v katerem se je po navadi izgubila. Ob takšnem tipu so bila vsa jutra neskončna prazna, dnevi polni neljubih doživetij in noči polne pričakovanj. Kot zakleto se je ponavljala z glasom obupanca v puščavi, ker je dajala srce samo tistim, ki so bili »potrebni« in čustveno nezreli. Skoraj jo je zvilo od srčnih muk, toda vdala se ni nikoli. Naprej in samo naprej. Skoraj neverjetno. Kaj neki je iskala na duhovnih poteh? Ljubezen in še enkrat samo ljubezen. Rada bi se odprla pravi ljubezni, si je ponavljala dan za dnem. Ob tem je lahko še največkrat ugotovila, da so prave ljubezni že oddane. Skratka moški ob katerem bi lahko našla tisti Več, je bil preprosto tako ali drugače vezan. Tudi eden izmed takšnih, že vezanih, se je poročal ravno takrat, ko sta se spoznala. Sicer samo še eden, ki niti slučajno ni spadal v njeno kategorijo izbrancev. A nekaj je vendar bilo, čeprav ni bilo vredno se poglobiti v takšen preblisk. Poti, ki so ju občasno še povezale, je vselej pripisala goli slučajnosti. Vsakič ga je strpala le v predal predobrih in še vezanih povrhu. Četudi jo je kdaj povabil na drink in pizzo, ali se celo spomnil na njen rojstni dan, je to vzela samo v zakup oh in ah dobrote. Včasih ji je zaupal tudi kanček svojih težav; da ni otrok, ne spolne privlačnosti, da zveza sloni na razumski bazi, kjer vse funkcionira, razen bistvenega. Razumela ga je in vse skupaj zelo hitro odmislila. Tudi njegovih globokih pogledov ni hotela opaziti, rajši jih je pametno prestregla. A bil je dan, kot že mnogo dni in dan v katerem se lahko zgodi veliko lepega. Skratka dan, kot vsak drugi, z majhno spremembo, ker se je odzvala na telefonski klic, ki mu je sledilo povabilo… Pričakal jo je nasmejan, optimistično razpoložen, skratka takšen, kot si ga je želela. Ob večerji in plesu sta preživela zelo lep večer, zatem pa - le kam? Ne prav daleč stran jo je čakalo presenečenje v hotelskem apartmaju; razkošje v izobilju, noč prekrasna…razen tistega, ko bi najrajši odšla. Kmalu je spregovorila nežna govorica njunih rok…. , a v trenutku je začutila v sebi nemir. Ne samo zato, ker se je iznenada prikradlo toliko lepega v primerjavi z njenim obzorjem, bilo je še več… Odmaknila se je in mu povedala, da želi samo prijateljstvo. Kaj več, da ni možno, ne tako, ne drugače, saj jima to preprečuje že samo njegov status. Povedano je toplo sprejel, se nasmehnil in ji v odgovor odplesal izrazni solo ples po taktih njene najljubše glasbe… Prav božansko ga je bilo gledati. V njem je lahko odkrila najlepše like moške iskrenosti, obenem pa moškega, ki zna dajati, ne glede na njen odziv. Smeh je še bolj odprl njeno srce, zato je med njima nastal šopek iskrenih besed; pri njemu se ni prav nič spremenilo…, ko vse teče in nič ne teče, vendar njo si iz srca želi odkar sta se prvič srečala, čeravno je njegova pot še vedno drugje. Gledala je tisto nedolžnost v očeh, ki je bila zelo verjetna. Preprosto je lahko verjela in nič drugega ni bilo. Ostala sta pri tem. Pri verjetnosti, ki je oba spremenila v tisti Več brez zakaj in zato. Mačo tip lahko zamenja svojo podobo in tudi čas je samo podoba vseh nas. Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog