Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih, www.misteriji.si

Nadčutne sposobnosti

Tretje oko da psihično moč
Češerika ali epifiza je majhna žleza z notranjim izločanjem. Je v središču možganov. Njeno delovanje je povezano z razvijanjem psihičnih sposobnosti, prebujanjem intuicije, jasnovidnostjo, telepatijo, videnjem prihodnosti, videnjem avre, zunajtelesnimi doživetji … Tretje oko v novodobni duhovnosti predstavlja tudi stanje razsvetljenja; ljudje, ki imajo sposobnost videnja s tretjim očesom, so znani kot jasnovidci.

Sodobne znanstvene raziskave potrjujejo, da je sprednji del epifize opremljen tako kot človeško oko. Ljudje z odprtim tretjim očesom lahko vidijo v druge razsežnosti, v druge prostore in čase. S pogledom prodrejo skozi zidove ali pa vidijo skozi človeško telo; tretje oko so nekaka vrata v notranjost.

Skozi tretje oko naj bi prehajala tudi duša, ko med sanjanjem potuje po astralnem svetu. V času smrti naj bi duša odhajala skozi epifizo in potovala v višje sfere.

Vsi novorojenčki naj bi imeli tretje oko odprto. Z leti začne žleza apneti. Na apnenje žleze vplivajo med drugim tudi fluorid, ki je dodan vodi, hormoni, umetna sladila, aditivi, sevanje mobilnih telefonov …

Epifiza je povezana z našim šestim čutom in intuicijo. O tretjem očesu govorijo številne duhovne tradicije. Nadčutno spoznavno sposobnost so starodavni indijski modreci imenovali odpiranje tretjega očesa ali desetih vrat. Pri Egipčanih so jo ponazarjali simbol kače na okrašeni glavi faraona, Horovo oko in drugi znaki. Celotna ezoterična, okultna, hermetična in alkimijska literatura se suče okrog te osupljive zmožnosti človeških možganov, ki so še vedno v stanju biološkega razvoja. Sodobna znanost se še ne zaveda dejstva, da so zaradi neprekinjenega razvoja povprečni človeški možgani zreli za nek drug vidik spoznavne sposobnosti, ki presega zgolj razum in ki lahko zaznava zavest kot neodvisno resničnost v neskončnem vesolju.

IZKUŠNJA NADZAVESTI
V Indiji je tretje oko znano tudi kot oko znanja ali oko notranjega učitelja. Ko se nov kanal zaznavanj ali tretje oko odpre, v vidno polje pridejo nove razsežnosti vesolja. Takrat zavest požira vase to vesolje, kakor ocean požira valove in tokove na njegovi površini. Pojavljajo se nove oblike opažanja - izkušnja nadzavesti. Zavest izgublja svojo čvrstost in zanesljivost. Včasih tudi izgublja sam svoj obstoj; čeprav se zavedamo sveta - pobočij, dreves, obrazov - se zavedamo tudi, da vse to plava v zavestnem oceanu svetlobe kakor sence na zidu, in da je zavest resničnost, vezivo med vsem tem. S svitanjem vesoljne zavesti lahko izkusimo, da to sonce blešči vsepovsod in da je v našem umu.

Branje misli ne bi bilo mogoče brez te vrste uvida. In tudi ne jasnovidnost. Ko se odpre tretje oko, človek dojame svojo istovetnost z vesoljem. Z odpiranjem tretjega očesa lahko sprejemamo vtise o svetu, ki je neviden pri običajni zavesti. Ti novi vtisi, doseženi s šestim čutom, so vtisi o vsenavzoči zavesti. Višja zavest je čudo brez konca, ki samouresničenega človeka drži v neprekinjenem stanju sreče, zanosa in čudenja. Ko se prebudi šesti čut, človek pluje po prostranstvih, čudnih svetovih, neznanih razsežnostih obstoja, skozi preteklost in skozi prihodnost. Pojavlja se spoznanje blagoslovljenosti, posedovanja blaženosti in moči v notranjosti.

Ena lastnost višje zavesti je tudi, da se človek ne boji smrti. Smrt postane zanemarljiv pojav. Telo bo umrlo, a neskončnost je večna. Da nadvladamo strah pred smrtjo, iščemo svetlobo v sebi, ki je nesmrtna. Nobeno bogastvo in zdravniške sposobnosti ne morejo na koncu življenja rešiti človeka pred agonijo smrti; edina rešitev je prebujenje tretjega očesa. Ko nekateri jogiji v Indiji začutijo, da se jim bliža konec, se pri polni zavesti odločijo za odhod in gredo v samadhi; pri tem zapustijo telo kot staro ponošeno obleko.

MEDITACIJA S TRETJIM OČESOM
Sedimo z vzravnano hrbtenico. Zapremo oči in se osredotočimo na točko med obrvmi. Notranji pogled nežno usmerimo na sredino čela malo nad obrvmi. Kadar usmerimo svoje oči na nek predmet, denimo zlato kroglo, se notranja pozornost samodejno začne usmerjati k tretjemu očesu. Pademo v posebno hipnotično stanje, ki nas vodi v spremenjeno stanje zavesti.

Pri odpiranju tretjega očesa ljudje poročajo o različnih pojavih: javljajo se različne barve, svetlobe, oblike, vibracije … Nekateri občutijo notranji mir in radost, občutek blaženosti. Ko smo osredinjeni v tretjem očesu, se prebudi naše zrenje. Lahko se soočimo s svojimi mislimi in čustvi in jih samo opazujemo.

Ko smo osredotočeni na tretje oko, si zamišljamo, kako se prana kot svetloba razsipa s temena, vrha glave, in nam izpolnjuje celo glavo, zlasti teme, sahasraro, najvišjo kronsko čakro. Lahko si tudi predstavljamo, kako sonce po nas razsipa tople žarke. To nas osvežuje, oživlja in preporaja. V meditaciji lahko tudi občutimo, kot da dihamo skozi tretje oko. V tretjem očesu lahko opazujemo pravo esenco dihanja, prano. Ko dihamo, namreč ne vdihujemo samo zraka. Zrak je samo posrednik prane. Z osredotočanjem na tretje oko okrepimo tudi svojo moč predstavljanja. To pomeni, da kar si zamislimo, postane resničnost. V tretjem očesu domišljija in resničnost nista dve različni stvari.

DUHOVNO PREBUJENJE
Duhovno prebujenje vselej izzove nek dražljaj ali spremembo v možganih. Med mistično ekstazo se v možgane vlije nov, močnejši tok prane. In sproži revolucijo v zavesti. Tok tega novega praničnega naliva povzroči blago, a očitno dodatno dejavnost v možganih. Ko se porabi zaloga novega praničnega goriva, se mistik vrne v normalno zavest, kot bi se vrnil iz bleščeče osvetljenega Rajskega vrta v enolično minevanje prozaičnega sveta. V zelo redkih primerih to izkustvo lahko postane tudi trajna značilnost življenja.

Duhovni učenci, ki že dlje meditirajo, lahko doživijo, da jih obda slepeča svetloba ali jim izpolni glavo. Različni sveti spisi govorijo o podobni izkušnji. Ko božanska energija vstopi v telo v večjih količinah, daje videz bleščeče tekoče bele svetlobe. Ta energija ima izjemno zdravilno in varovalno moč. Lahko jo usmerimo v različne dele telesa, da ohranjamo zdravje. V meditaciji človek postane kanal božanske energije, ki vstopi v čakre in avro. Ko gre ta energija noter in ven, čisti avro in odplakne oblak negativnih misli in čustev.

V daoistični jogi tej božanski energiji pravijo ki. V kabali je to svetlobni steber. Indijski jogiji ta svetlobni steber imenujejo duhovni svetlobni most ali antahkarana. Kristjani pa pravijo, da se spusti Sveti duh, ki ga ponazarja golobica. V umetnosti lahko vidimo slike Jezusa in svetnikov, ki imajo na vrhu glave steber bele svetlobe in v ozadju belo golobico. To ponazarja spuščanje božanske energije.

Človeški možgani se razvijajo proti okrepljeni zaznavi, povezani z neskaljeno srečo, ki so jo mistiki vseh dežel doživljali v svojih ekstazah. In prav ta višja zavest edina lahko človeštvo odvrne od materialnih ambicij, vojn in izkoriščanja v bolj napredno, razsvetljeno in plemenito družbo.

Andreja Paljevec

A
Znanstvene raziskave potrjujejo, da je sprednji del epifize opremljen tako kot človeško oko.

B
Skozi tretje oko prehaja duša, ko med sanjanjem potuje po astralnem svetu, po smrti pa v višje sfere.

Slika
Ljudje z odprtim tretjim očesom lahko vidijo v druge razsežnosti, v druge prostore in čase.

Foto Bassam Allam