Če ne bo čebel, tudi nas ne bo

sreda, 20. avgust 2025 @ 05:02 CEST

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Čebele skrbijo za skupno dobro, ljudje pa gledamo le na svoje koristi
»V času, ko se spopadamo s podnebnimi spremembami, izgubo njihovega življenjskega prostora, boleznimi in čezmerno uporabo pesticidov, se mi zdi pomembno, da se zavedamo, kako ključne so za naš obstoj čebele, te male opraševalke, in kaj lahko storimo, da jih zaščitimo.

Čebele namreč niso le opraševalke, so tudi pomemben člen naravnega ravnovesja in s tem našega življenja na Zemlji. Njihova vloga sega daleč onkraj ekosistemskih procesov, saj so skozi zgodovino postale del naše kulture, mitologije in simbolike.

Pogosto jih srečamo v ljudskih vražah, legendah in pripovedkah, kjer nastopajo kot simboli marljivosti, modrosti in skupnosti,« pravi dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, kamor spada tudi Čebelarski muzej.

Nedavno je izdala knjigo Mitologija in simbolika čebel. Je tudi avtorica knjige Živeti skupaj - O čebeli in človeku in soavtorica knjige Svet opraševalcev. Čebele so ji v zadnjih letih postale neizčrpen navdih in strast. Pisanje, raziskovanje in občudovanje njihovega sveta jo je pripeljalo do globljega razumevanja njihovega pomena za naš planet. Po izobrazbi je arhitektka, z magisterijem iz oblikovanja nakita ter doktoratom iz filozofije in teorije vizualne kulture.

Kaj vas je pri čebelah tako očaralo?
Čebele so mi odprle oči za svet narave na način, ki ga prej nisem poznala. Postale so moje učiteljice, vir navdiha in tudi življenjske spremljevalke. Njihova vztrajnost, natančnost in predanost delu navdihujejo tudi moje ustvarjanje. Da bi bolje razumela življenje čebel, sem tudi sama postala čebelarka. Čebelarjenje je zame postalo način življenja, ki mi nenehno prinaša nova spoznanja in poglabljanje v njihovo skrivnostno življenje. Neprestano odkrivam kaj novega, kar me žene naprej - vedeti še več o njih.

Kaj se lahko naučimo od čebel kot posamezniki in kot skupnost?
Predvsem to, da čebele vedno stremijo k temu, da vse delajo najboljše, da bi preživele. Vedo, da bodo umrle, če svojega dela ne bodo opravljale stoodstotno. Čebele gledajo na skupno korist, na skupno dobro, ljudje pa gledamo le na svoje lastne koristi, svoje dobro. Od čebel se lahko naučimo, da bomo pogubili naš planet, če se kot človeštvo ne bomo začeli zavedati problemov planeta in jih razreševati, kot so denimo podnebne spremembe. Posledice podnebnih sprememb pa so že tu in ogrožajo tudi čebele.

Čebele so odličen pokazatelj, kaj se dogaja z naravo. Po vsaki čebelarski sezoni čebelarji točno vidimo, kakšno je bilo vreme, kako je bilo s temperaturami, dežjem, segrevanjem ozračja. Včasih na primer zime niso bile tako tople, poletja pa ne tako deževna. Vse to vpliva na čebele, ki se odzivajo na vse to. Ogrožajo jih tudi razne bolezni. Če so bolne čebele, je bolna Zemlja.

Kaj slabi čebele?
Varoja je bolezen, proti kateri nimamo učinkovitega zdravila in zaradi katere čebelja družina oslabi. Čebele in druge opraševalce slabi tudi agresivno kmetijstvo, iztrebljanje zemlje, z urbanizacijo in industrializacijo jim jemljemo vedno več površine, zato nimajo več dovolj prostora in hrane. Denimo, čmrlji so včasih brenčali še v pozno jesen, zdaj pa so že julija, avgusta vsi mrtvi, ker ni več hrane zanje. Čmrlji nimajo svojega čebelarja, da bi jih hranil.
Prilagodljivost je še ena od lastnosti čebel, po kateri bi se lahko ljudje zgledovali po njih.

Da se mi prilagajamo Zemlji, ne Zemlja nam. Čebele so starodavni prebivalci našega planeta, njihova prisotnost sega globoko v zgodovino Zemlje, daleč pred pojavom človeka. Človek čebele tudi nikoli ni udomačil. Do današnjih dni čebelar ni skoraj nič spremenil vedenja svojih čebel. Je sicer napredoval pri njihovi vzreji z lastnostmi, ki jih šteje za zaželene, kot je manjša nagnjenost k rojenju, a večinoma samo izkorišča vzorce njihovega vedenja in nagnjenosti, ki so prisotni že od nekdaj.

Antropozof dr. Rudolf Steiner je dejal, da dajo čebelarji pri delu s čebelami preveč poudarka na materialno plat, premalo pa na duhovno plat …
Rudolf Steiner je imel devet predavanj o čebelah (združena so v knjigi Predavanja o čebelah, ki jo je v slovenščini pripravil biodinamični čebelar Karl Vogrinčič). Gre za zelo zanimiva razmišljanja o čebelji družini kot enem organizmu, enem bitju, da je to kot en človek. Nasprotoval je agresivnemu čebelarjenju, da čebelarimo samo zato, da čebelam jemljemo med.

To je tako, kot bi si mi napolnili shrambo za čez zimo, potem bi pa prišel sosed mimo, pa bi nam vse ven pobral in nam dal namesto medu neke stare konzerve. Zagovarjal je drugačen način doživljanja narave, čebele pa so njen del. Iz njegovih naukov izhaja biodinamično kmetijstvo, po katerem se čebele zdravijo le z naravnimi homeopatskimi pripravki, ne pa z zdravili ali pa celo še s čim škodljivejšim.

In čebela je res posebna žival, saj nam toliko daje, zato jo res vredna vsega našega spoštovanja. Med, cvetni prah, propolis, matični mleček lahko uživamo kar neposredno. Ko še ni bilo elektrike, so bile sveče iz čebeljega voska edina razsvetljava, med pa je bil edino sladilo.

Se pravi, da so bile čebele dane tako za opraševanje, da narava obstane, kot da je človek lahko preživel skozi zgodovino?
Da, za oboje. Zelo dolgo časa sploh nismo vedeli, kako pomembno vlogo imajo čebele v naravi. Šele v sedemnajstem stoletju so začeli to raziskovati. Tudi Darwin je delal te raziskave, tako je recimo primerjal, koliko je zrasel fižol in za koliko je bil večji pridelek, če so bile zraven čebele ali če niso bile. Njegove ugotovite so bile pomembne, ker so prvič znanstveno dokazale soodvisnost med rastlinami in žuželkami, kar je bilo ključno za nadaljnje razumevanje opraševanja kot ključnega procesa v evoluciji rastlin.

Tudi vi ste čebelarka. Kako so na vas vplivale čebele?
Ko sem pisala knjigo Živeti skupaj - O čebeli in človeku, je moj oče po naključju, čeprav naključij ni, doma v škatli starih fotografij našel sliko, na kateri je bila moja babica pri čebelnjaku. Ugotovili smo, da je bil že moj pradedek čebelar. Ko smo prenavljali Čebelarski muzej in postavljali novo stalno razstavo, sem hotela čim več vedeti o čebelah, zato sem se vpisala v začetni čebelarski tečaj in si doma postavila svoj čebelnjak.

Pri tem mi je bil in mi je še vedno v veliko pomoč moj zdaj več kot devetdesetletni mentor in starosta gorenjskih čebelarjev, učitelj z veliko začetnico, Severin Golmajer.

Čebele te res kar spremenijo, saj kot čebelar živiš z njimi. Začela sem bolj spremljati, kaj se dogaja z naravo, vremenom, zemljo, saj je vse to tesno povezano s čebelami. Denimo, ko se napoveduje slabo vreme, vem, da bodo čebele postale nemirne tako kot človek; začno glasno brenčati, bolj pikajo.

Čebele živijo po svojem božanskem načrtu. Ali pa bi bile v slabšem položaju, če ne bi bilo čebelarjev, ki bi skrbeli zanje?
Da, godilo bi se jim slabše, predvsem zaradi bolezni varoje, ker zanjo ni zdravila. Pa tudi ni toliko drevesnih dupel, da bi jih one zdaj iskale po drevesih. Recimo v Botaničnem vrtu v Ljubljani je eno tako duplo na vrhu na drevesu, tam so noter čebele vsako leto. To je njihovo naravno bivališče pri nas.

Vseeno bi jih bilo premalo, če ne bi bilo čebelarjev. V nekaterih delih Kitajske denimo zaradi industrije in velikih mest sploh ni več čebel in drugih opraševalcev. Tam morajo najeti ljudi, da s čopičem in cvetnim prahom oprašujejo jabolka, češnje in druga drevesa. Obstajajo že tudi droni za opraševanje. V ZDA pa čebele na opraševanje prepeljujejo z velikimi tovornjaki, kar je tam velik posel. Pri nas se na srečo zavedamo pomena čebel, zato imamo tudi veliko čebelarjev.

V knjigi »Mitologija in simbolika čebel« opisujete kulturno zgodovino z vsega sveta v zvezi s čebelami. Kaj denimo pomeni, če čebele sanjamo?
Čebele v sanjah so lahko povezane z globokimi kolektivnimi temami, saj že od nekdaj simbolizirajo skupnost, sodelovanje, delavnost in red. Ko se čebele pojavijo v sanjah, lahko opozarjajo na potrebo po harmoniji v življenju, bodisi v osebnem ali kolektivnem smislu, ali na to, da je treba poiskati boljše načine za sodelovanje z drugimi.

Čebele se pojavljajo tudi v ljudskih verovanjih. Tako na primer temnopolti ob reki Misisipi verjamejo, da sanje o čebeljem piku prinašajo slabo znamenje, saj napovedujejo izdajstvo prijatelja ali prevaro bližnjega. Po drugi strani pa so sanje o čebelah, ki pripravljajo med, pogosto znak finančnega uspeha ali obdobja blaginje, kar poudarja pozitivno povezavo med čebelami in bogastvom.

Tatjana Svete

SLIKA: Dr. Petra Bole

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20250812100927894