Piše: Fani Okič

Pred kratkim je izšla najnovejša knjiga slovenske avtorice Fani Okič "Nepretrganost življenja". V njej pisateljica zaokrožuje svoj bogati opus raziskovanja starodavnih kultur in izročil ter razmišljanja o skrivnostih in lepotah življenja, človekovo poklicanostjo na Zemljo in medčloveških odnosih na širši ali višji način, ne zgolj kot opisovanje življenja, kot ga poznamo iz vsakdana, časnikov in interneta.

Nedavno, ne spominjam se več v katerem časopisu, reviji, sem prebrala, da je Stephen Hawking, svetovno znani britanski fizik in kozmolog objavil, da v začetku vesolje ni bilo nič večje od makovega zrna, iz katerega je po velikem poku – »big bangu« nastalo Vesolje.  Le zakaj je moralo preteči nešteto časovnih intervalov med našimi pradavnimi Predniki in visoko spoštovanim Stephenom Hawkingom, da bi védenje Davnih dobilo vsaj delno potrditev eminentnega znanstvenika naše civilizacije?

Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih, www.misteriji.si

Ljubljansko barje bogatejše za koliščarski muzej na prostem
Na Ljubljanskem barju se lahko od lanskega leta, ko so odprli v središču Iga Morostig Hišo narave in kolišč s stalno razstavo, sprehodimo skozi čas koliščarjev. Doživimo pa lahko tudi koliščarsko naselje v naravni velikosti, ki ga sestavljajo kolibe, grajene iz šibja, ometane z glino in krite s slamo.

Do rekonstrukcije naselbine iz tretjega tisočletja pred našim štetjem, postavljene ob sotočju Želimeljščice in Iščice v bližini Iga, vodi slikovita lesena pot na kolih, ki razgrinja tudi pestrost barjanskih živalskih in rastlinskih vrst. Tam so prikazane tudi koliščarske dejavnosti - lončarstvo, tkalstvo, metalurgija, lov, ribolov …

Vsak človek je neizmerno srečen, ko sreča sorodno dušo, in neizmerno nesrečen, ko spozna, da ni tako zelo sorodna. Nekateri jo skušajo potem prepričati, da bi postala sorodna, ali pa se ji pustijo prepričati – zlepa ali zgrda. Tretji si jo skušajo podvreči ali pa se ji pustijo podvreči. Četrti jo pustijo pri miru in skušajo imeti mir pred njo. Ljudje ne maramo nesorodnih duš.

Ljudje ne maramo drugačnih ljudi. Ne maramo živali, ker so drugačne, niti rastlin, ker so še bolj drugačne. Ne maramo zraka, vode, zemlje in ognja, ker so čisto drugačni. V najslabšem primeru se znašamo nad njimi. V malenkost manj slabem jih izkoriščamo. V najbolj hinavskem primeru smo prepričani, da jih imamo radi (Kako radi imamo kužka, ki ga imamo na vrvici in smo ga dali »v njegovo dobro« kastrirati?). Včasih jih trpimo, dokler nam ne poči film in jih ne utopimo v dotlej zadrževanih čustvih. V zanje najboljšem primeru nam jih je tako malo mar, da jih prezremo.

Piše: Taja Vetrovec v novih Misterijih, www.misteriji.si

Dajejo nam svoj prostor, mi jim pustimo njihovega
Ko človek še ni bil pod vplivom tehnologije, umetnih slik, zvokov, okusov in vonjev, je globlje doživljal naravo. Tako je spoznaval tudi drevesa in njihove lastnosti. Neposredno. Z izkušnjo. Kadar je prosil za njihovo pomoč, jo je dobil, ne da bi bilo treba drevo uničiti. Nasprotno!

Drevesa so naši predniki častili in jih čuvali kot svete podpornike. Vsaka domačija ali posestvo je imelo svoje drevo za zaščito. Nekaj teh običajev se je še ohranilo, pa tudi znanja o tem, kako posamezni deli dreves zdravijo človekovo dušo in telo. Bolezni sodobnega sveta brez dvoma kažejo na to, da se je človek odtujil od narave in njenih blagodejnih vplivov.

Je vaša zveza v krizi? Preizkusite pravilo 2-2-2.

Tega pravila se je sicer vredno držati tudi, če ste srečno zaljubljeni. Konec koncev je vsako stvar možno še izboljšati.

Na dva tedna pojdita na večerjo
Pojdita na zmenek, a ne v restavracijo s hitro prehrano. Izberite romantični kraj in lepo se uredite za partnerja. Naj bo tako, kot na začetku zveze.

Kruh - in z njim gluten - so ljudje jedli, še preden so začeli žita sejati. Danes pa so žita vse pogosteje vir težav.

Gluten se je v zadnjih letih znašel na zelo slabem glasu. Število ljudi, ki prav v glutenu vidijo vzrok svojih zdravstvenih težav, se je močno povečalo. V državah, kot so Združene države Amerike, Velika Britanija in Avstralija, že več kot 10 odstotkov ljudi prisega na brezglutenske diete, število ljudi, ki bi se mu bili po lastnih zatrjevanjih pripravljeni odreči, je še veliko večje.

Tak obrat proti kruhu, ki je v večjem delu sveta v svojih najrazličnejših oblikah ena najbolj priljubljenih jedi, se zdi precej presenetljiv. Žita, ki vsebujejo gluten, in kruh smo glede na arheološke najdbe zagotovo jedli že vsaj pred 23 tisoč leti, najstarejši najdeni kruh je star več kot 14 tisoč let, kar je nekaj tisočletij več od začetka poljedelstva. Gojenje in udomačitev žit sta postavila temelje prvih civilizacij. Večino tega plodnega sobivanja človeka in žit kakšnih očitnejših težav ni bilo zaznati.

Spustiti idejo o partnerskem odnosu in otrocih je bilo verjetno nekaj najtežjega, kar mi je v življenju uspelo doseči.
Čeprav sebe vrsto let nisem videla v vlogi mame, še več, otroci so mi šli precej časa močno na živce, sem podlegla družbenim stereotipom in pričakovanjem, ne da bi se tega sploh zavedala. Vse dokler se nisem nekega dne začela spraševati, ali mi je morda namenjeno vse življenje ostati sama.

V skrbi za svojo varnost sem se ideji o partnerskem odnosu kar nekaj let izogibala. Po neuspešni partnerski zvezi sem bila namreč trdo odločena, da sem raje celo življenje sama kot v odnosu, katerega glavna lastnost je čustveno izsiljevanje in psihično nasilje. Odločena sem bila, da se zgodba ne bo ponovila, pa naj stane, kar hoče.

Corrie ten Boom je preživela drugo svetovno vojno v taborišču Ravensbruck. V prvih povojnih letih  je vodila predavanja, na katerih je obiskovalce učila in vzpodbujala k odpuščanju. Na Holandskem je svoj dom preuredila v okrevališče za žrtve nacističnega nasilja.

Spoznala je, da: "Tisti, ki so bili sposobni odpustiti svojim prejšnjim sovražnikom, so bili zmožni vrniti se v zunanji svet in ponovno zgraditi svoja življenja, ne glede na to, kako jih je bilo tega strah. Tisti, ki so pestovali svojo zagrenjenost, pa so ostali pohabljenci."

»ČAS

je denar,« je ena od pregovornih neumnosti, ki neprestano drsijo po žični drči med usti in ušesi. Tako smo je vajeni, da se malokdo zavzame, kaj sploh pomeni. In če se zavzame, ugotovi, da je brez pomena …

Edino, kar je času in denarju skupnega, je, da ju imamo v povprečju na voljo vedno manj. Za denar je jasno, kam gre. Kam pa gre čas? Če si dovolj dolgo na svetu, se zdi, da je začaran – kot da je v vesolju luknja, skozi katero uhaja v neko drugo razsežnost. Karkoli počneš in kakorkoli si urediš življenje, je dan prekratek, in vsako leto ti ga manjka več – kot da je obratno sorazmeren z gospodarsko rastjo…

Marsikomu pri realizaciji ciljev, pomembnih odločitvah, javnem nastopanju, odločitvi za nov posel ali pa pri temu, da nekoga povabi na zmenek primanjkuje ravno Poguma.

V SSKJ je pogum opisan kot: pogúm -a m (u) pripravljenost storiti kaj kljub težavam, nevarnosti:

Ste kdaj opazovali glavnega junaka, kako pogumno stopi na bojno polje, v dvoboj, v gorečo hišo, akcijo, velikokrat celo v gotovo smrt? A ne izgleda neustrašno? Kot nekdo, ki je dal vsa čustva na stran in se lotil akcije, ne glede na vse.

Predvideno zatišje po avgustovskem bombardiranju z lažmi o koncu blokade do konca prejšnjega meseca se nadaljuje. Oblaki so julija izpustili zadnjo skupino ljudi iz srednjega vesolja, katere so uporabljali za umazana dela povezana z blokado (po vrnitvi domov so rekli, da so morali »pritiskati na neke gumbe«).

Potem so izpustili še dva višja sporočevalca, ki sta pošiljala sporočila karmičarjem okrog mene. Ker so ostali sami, so se očitno počutili preveč izpostavljene, zato so ustvarili grmado laži, za katero so se skrili. Konec avgusta je njihov ščit razpadel, saj ga je resnica z lahkoto razblinila.

September je zelo miren, sporočila so redka in brez novih napovedi za konec blokade. Z izpustitvijo zadnje skupine in dveh višjih sporočevalcev so Oblaki še malo zmanjšali blokado in nas projektno še približali zadnjemu in končnemu dejanju ukinitve blokade v celoti.

SAMOZADOVOLJEVANJE
Še do nedavnega je bilo odprto pisanje o tej temi tabu in čeprav je danes mnogo ljudi pripravljenih  odprto razpravljati o tej temi, je še vedno ovita v oblak greha in občutkov krivde.

Mnogi se spomnijo nedolžnega občutka radosti in vznemirjenja, ko so kot otroci ob dotikanju svojih spolnih organov, odkrili nepričakovan užitek. A naši starši in učitelji, so nam dali vedeti, da to prijazno povabilo, da se pridružimo plesu življenja, ni dobrodošlo....da je nevarno, nespodobno in grdo – to je bilo sporočilo med vrsticami. Naučili smo se, da imajo naši spolni organi groba imena in jim tako odvzeli spoštovanje.

Vede omenjajo veliko Bogov oz. vrhovnih bitij ali z drugimi besedami entitet, ki v prenesenem pomenu govorijo o vseprisotnih energijah, ki so tudi del nas.

Njihove zgodbe so zelo zanimive in zelo poučne, saj opisujejo čisto življenjska doživetja in moralne nauke ter seveda vrline in slabosti, ki so last tudi slehernega od nas. Resda nimamo kot človeška bitja super moči, kot jo imajo oni, smo pa vseeno prežeti in delujemo z določenimi njihovimi energijami.

V zadnjem desetletju odkrivam in doživljam zanimive drobce iz življenja živali. V mojem stanovanju ne boste našli živalskih jetnikov in z nobene stene ne straši rogovje plemenitih živali, pokončanih iz zasede. Nikjer ni nobenega odličja za živalsko dresuro in odvzeto živali lastno značilnost.

Dolgo je bil le pajek moj sostanovalec. Povsem neviden se mi ni nikoli pokazal. Neumna in nevedna - kot sem nekoč bila - bi dozdevnega nadležneža morda kmalu pokončala. Vedel je zame, a me ni z ničimer vznemirjal. Po kotih ni bilo pajčevin in vanje ulovljenih muh, mušic ali komarjev.

Veste, kako je prišlo do izuma šivalnega stroja, ki je rešil naše prababice počasnega šivanja na roke? Takole …
V 19. stoletju se je Američan Elias Howe že več let ubadal s tem, kako bi naredil šivalni stroj. Največ težav mu je delala igla, ki jo je stroj vedno zlomil. Poskušal je to in ono, a zaman. Potem pa …

Neke noči je sanjal, brrrr, da so ga ujeli ljudožerci. Ko so ga gnali, no saj veste kam, je opazil, da imajo kopja preluknjana pri vrhu. Hipoma se je prebudil iz sanj vesel, da se je rešil ljudožercev, še bolj pa zato, ker je prišel do rešitve.

Južno Afriški šaman z imenom dr. Malidoma Patrice Some ima drugačen pogled na mentalno bolezen kot ljudje v zahodnem svetu, kjer se osredotočamo na patologijo in idejo, da je obnašanje, ki prikazuje le-to ter se postavi diagnoza za nekaj, kar je potrebno zaustaviti.

Dr. Some pravi, da je to, kar imenujemo depresija, bipolarna motnja, psihoza in šizofrenija morda globoka preobrazba v zavesti in nujen korak nasproti razvoju človeka.

Najmočnejša samozavest je tiha, notranja samozavest. In najbolj zanesljiv znak, ki kaže na pomanjkanje samozavesti je potreba po širokoustenju.

Delujmo s ponižnostjo in kar bomo zgradili, je naša lastna samozavest. Manj kot se oziramo na to, da bi naredili vtis na druge, večji vtis bomo nanje naredili.

Bodimo pošteni in avtentični in naša samozavest bo zrasla. Bolj ko bomo spoznali, da ni nobene potrebe po tem, da bi skrili sebe, kakršni v resnici smo, bolj samozavestni bomo postali pri vseh svojih opravilih.

Mir ni odsotnost konflikta ali agresije. Mir je transformacija surove moči v moč uma in srca. Mir je človeška osredotočenost jeze in ambicije na potrebe sveta in ustvarjalnega prispevka življenju in kulturi. Mir je aktivna stvar, močna in smela.

Nasilje se pojavi, ko izgubimo lastno moč in nam ne ostane nič, edino delovanje s pomočjo malikov - pušk in ostalega orožja - ki izneverjajo slabosti. Nasilje je zagrajena življenjska sila. Je pobesnela kreativnost in zatrta individualnost. Torej, prvo, kar lahko storite pri soočenju z nasiljem, je da si dovolite biti šibki. Nasilje potrebuje zadostno mero resnične moči. Čeprav izgleda, da ima nasilje moč, je nasilje najšibkejša izmed vseh stvari. Zunanjost je varljiva. Oseba s puško ali narod z močno vojaško obrambo izgleda močno, ampak v bistvu so, bodisi nevedni, bodisi obupani, lahko da so tudi oboje hkrati. Puška lahko vzame življenje, a oseba, ki jo drži nima dušne in duhovne moči.

Spolnost lahko v najbolj primitivnih in grobih aspektih vidimo kot obliko ljubezni, kot potrebo postati del širše celote. Pri raziskovanju odnosa do spolnosti velikokrat naletimo na številne povezave in globoke pogojenosti. Redki ljudje živijo spolnost na preprost in neposreden način. Za veliko ljudi se spolnost prepleta z drugimi funkcijami. Za nekatere ima spolnost namen sproščanja napetosti, izogibanja osamljenosti, bega pred seboj ali pa pritegniti drugega in ga obvladati.

Spolnost pogosto služi zadovoljitvi bolj ali manj nevrotičnih potreb. Z zavestnim raziskovanjem spolne ljubezni se lahko posameznik bolj jasno zave svoje samopodobe in lastne vrednosti. V odnosu do spolnosti se zrcali tudi človekov odnos do celotnega življenja.
Piero Ferrucci

Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem že v mladih letih storila vse, da nisem bila odvisna od drugih. To je v mojih očeh predstavljalo moč, ali pa nisem hotela biti podrejena in odvisna od moških. Vsakič, ko smo šle punce na zabavo, nisem dovolila, da mi moški plača pijačo.

Vedno sem odgovorila, da imam svoj avto in svojo plačo in, da zase skrbim sama. Seveda naj ob tem omenim, da so se me najbrž moški zaradi mojega nastopa bali. Kdo pa se hoče zapletati z žensko, ki je sama sebi dovolj. V resnici, pa je bila to samo moja maska.

Povsem neverjetno, pa vendar zelo resnično je, da ljudje še najmanj od vsega poznamo sami sebe. Raziskujemo vesolje in galaksije, osvajamo najvišje vrhove, potapljamo se v globine oceanov, le redki pa smo se pripravljeni potopiti vase, v globino svoje biti.

V tem članku razmišljam v tej smeri in o tej poti, ki ji večina pravi, pot duhovnosti. A ta pot je lahko vzporedna z ostalimi potmi, ki smo jih že ubrali. Zelo duhoven in 'prebujen' je namreč lahko tudi avtomehanik, ki uživa v svojem poklicu.

Naletela sem, saj veste, tako kot vedno, na oddajo ravno ob pravem času. Sto ljudi z različnimi fobijami, strahovi in blažjimi bolezenskimi stanji so pozvali na novo metodo zdravljenja za njihove težave, ki jim uničujejo kvaliteto življenja.

Za njih so uredili vrhunske prostore bolnišnice, zelo strokovno prikazali izdelek, povedali vse njegove učinkovine in povedali, da so del preizkusa novega zdravila. Vsak dan so se ljudje, ki so bili v programu, morali snemati in pripovedovati, kako vpliva novo zdravilo na njih, kakšni so učinki itd. Od vseh samo ena odjemalka ni prepoznala učinka na sebi, ostali so vsi opisovali, kako se izboljšuje njihovo počutje in so se začeli soočati s svojimi fobijami ter jih premagovali.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Generator ozona je revolucionarni izum Nikole Tesle
Trgovci vedno pogosteje odpokličejo kakšno živilo zaradi prisotnosti nevarne bakterije ali prevelike vsebnosti težkih kovin, kemikalij in pesticidov. Sadeži, ki so najbolj na udaru, so jagode, jabolka, suhe marelice, korenje … A danes domala vse sadje in vsa zelenjava, ki se znajde na trgovinskih policah, vsebuje takšne ali drugačne dodatke, ki si jih ne želimo zaužiti.

Rešitev je že pred sto osemindvajsetimi leti ponudil elektrotehnik Nikola Tesla (1856-1943). Izumil je generator ozona, s katerim lahko prečistimo oziroma razkužimo vso hrano, vodo in prostor.