Vsak dan ti malo podstavim nogo, da bi ti videla, če dovolj čvrsto stojiš na nogah, če si prisebna in pokončne drže.
Naj te ne zmedem – nikogar ne obtožuj, ne krivi ničesar.
V vsej Svoji nezmotljivosti stojim za vsako napako, za zgrešenim, zamujenim.
Pogovarjaj se z Menoj o kaj, kako in zakaj – in dozdevnega storilca potem obvesti, o čem sva se sporazumela.

Ne kloni… majhne udarce je pogosto težje prenesti od močnih.
Um se ukvarja z drobnarijami, duh z velikimi prelomnicami.
Um ne more braniti tvojega miru, temveč te mora tvoj mir braniti pred prezaposlenim umom.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Kako vzdržati in skleniti kompromis
"Mož ima neprijetno navado, da svoje umazane cunje pušča po vsem stanovanju. Nenehno pobiram za njim in ne glede na to, koliko se pritožujem, to počne še naprej. Kot bi bil gluh! Že res, da vse dneve trdno gara in zato doma nič ne pomaga - to lahko razumem in spoštujem. Ne morem pa sprejeti dejstva, da je tako neurejen.

Več časa porabim za to, da čistim in pospravljam za njim kot za siceršnje pospravljanje stanovanja! To ne samo frustrira, ampak je tudi neznansko utrudljivo. Mislila sem, da je zakon partnerstvo, vendar najin to zagotovo ni," se pritožuje Sabina, dvaintridesetletna poslovodkinja iz Celja. Sabina je le kaplja v morju žensk, katerih moški mislijo, da je glavno poslanstvo žensk pospravljanje za - njimi, hkrati pa si nočejo priznati, da je zakon partnerstvo.

Koliko pozornosti posvečate nakupu toaletnega papirja? Če ga izbirate glede na to, kako diši, kakšne barve je in kakšni vzorčki so na njem, delate napako.

Varuje srce in ožilje

Kako nevaren je lahko barvast toaletni papir, je ameriška FDA začela opozarjati že leta 1987, ko so v kozmetični industriji, pa tudi pri proizvodnji toaletnega papirja, prepovedali uporabo določenih barvil in dišav. Prepovedane sestavine naj bi že po takratnih raziskavah, ki so jih naredili na živalih, povzročale razvoj tumorjev. Pri uporabi obarvanega toaletnega papirja so še posebej izpostavili povečano možnost za pojav raka na materničnem vratu. Čeprav se je od takrat tehnologija pridelave toaletnega papirja spremenila, pa strokovnjaki še vedno opozarjajo na nevarnosti, ki se lahko pojavijo zaradi barvastega in dišečega toaletnega papirja.

Butalcem je bilo sitno, da so morali sol kupovati tako daleč. Pot stane, sol ni zastonj in še se zgodi, da je nimaš, kadar bi jo najbolj potreboval. Doma pa je zemlje dovolj in kakšne zemlje – na taki zemlji plenja vse mogoče! Pa so sklenili, da bodo sol pridelali kar doma.

Pa so spomladi okoli svoje koče prekopali rušo, jo povlekli in vanjo posejali sol, da jo bo gospodinja imela kar pri rokah kakor peteršiljček in drobnajk.

In potem je padal dež in je sijalo ljubo sonce in so pričakovali in veselo pričakovali: pognalo je mlado zelenje, bujno šlo v rast in obetalo bogato žetev.

Čeprav ste pazljivi, vas lahko vaš otrok zaloti med seksom. Kaj boste takrat storili, kako se boste odzvali? Ni vseeno, kako bo od tistega usodnega trenutka otrok gledal na vas, na vašega partnerja in tudi na svoje spolno življenje.

Če otrok svoje biološke starše zaloti pri seksu, je težavo treba rešiti z resnim in poglobljenim pogovorom. V prvi fazi je pomembno, ali gre za dečka ali deklico, koliko je otrok star in kakšno je njegovo dojemanje spolnosti. Seveda pa je pomembno tudi, na kakšen način se starši odzovejo, ko jih otrok zaloti pri spolnem občevanju. Teorij o tem, kaj otrok v tistem usodnem trenutku doživi, je več.

Nekega jutra je Bog stopil pred svojih dvanajst otrok, da bi v vsakega od njih vsadil seme človeškega življenja, preden jih pošlje na Zemljo. Drug za drugim, so otroci prihajali pred Njega, po svojo nalogo in pripadajoče darilo.

Tebi Oven, prvemu dajem seme. Za vsako, ki ga boš posadil, se bo milijon drugih razmnožilo v tvoji roki. Ne boš imel časa gledati, kako bo seme vzklilo in kaj bo iz njega raslo, ker bo vse, kar boš posadil, ustvarjalo nove in nove potrebe po sajenju.

Piše: Nives Pustavrh v Vivi www.viva.si

Ali imate v svoji bližini osebo, pri kateri se zdi, da je njeno življenje veličastna predstava za druge? Zahteva ves čas pozornost in potrditev,  ne upošteva pa vaših želja in potreb? Se bojite izreči tudi konstruktivno kritiko, ker se bojite, da je ne boste razjezili? Je enkrat do vas prijazna, že v drugim hipi pa vas lahko popolnoma razvrednoti?

Morda ima ta oseba narcistično osebnostno motnjo, za katero v današnjem času trpi vse več posameznikov. Z  Biserko Ilin, dr. med., spec. psihiatrije, razgrinjamo ozadje nastanka te motnje in kaj je mogoče storiti, da (pre)živimo s takšno osebo.

Posameznikov DNK lahko vpliva tudi na telesno težo, stopnjo anksioznosti in imunski sistem človeka, ki živi v bližini.

Genetika človeka lahko vpliva tudi na osebe, ki živijo v bližini, so ugotovili strokovnjaki z Evropskega inštituta za bioinformatiko (Embl-Ebi) iz Hinxtona v Veliki Britaniji. Že dolgo je znano, da ima posameznikov DNK močan vpliv na njegovo zdravje. Zdaj pa so strokovnjaki zaključili, da vpliva tudi na tiste, ki živijo z njim. “Posameznikov DNK tako vpliva tudi na telesno težo, stopnjo anksioznosti in imunski sistem človeka, ki živi v bližini,” je raziskavo povzela italijanska tiskovna agencija Ansa.

Dante Gabriel Rossetti (1829 -1882) je bil znan angleški pesnik in slikar italijanskega rodu. Nekoč se mu je približal starejši mož. S seboj je imel nekaj skic in slik. Želel je, da bi si jih Rossetti ogledal in povedal svoje mnenje, predvsem pa, ali kaže slikar vsaj kaj umetniškega daru. 

Rossetti si je izdelke natančno ogledal. Prav kmalu je ugotovil, da ne razodevajo umetniškega talenta. Toda Rossetti je bil prijazen in olikan mož, zato je temu starejšemu človeku na kar se da uglajen način povedal, da slike nimajo nobene umetniške vrednosti in razodevajo prav malo nadarjenega slikarja. Bilo mu ga je žal, a ni mogel lagati.

Piše: J. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine v Vivi www.viva.si

VODA NI DOVOLJ!
Pogosto razpravljamo o najprimernejši prehrani pri posameznih športnih dejavnostih in o idealnih jedilnikih, ki naj omogočijo čim boljše rezultate rekreativcev in vrhunskih športnikov.

Toda na primerno hidracijo med dejavnostjo radi pozabimo, podobno kot pogosto pozabimo na ustrezno preskrbo s tekočino pri zdravih odraslih med običajnimi vsakodnevnimi dejavnostmi. Seveda ni treba, da pijemo na litre vode in se silimo s tekočino, vseeno pa si je pametno zapomniti, da vsaj 70 odstotkov odraslih žensk živi na robu dehidracije!

Kar je pri meni edina stalnica je učenje, vedno znova in znova. Znanje je tisto kar nas dela močnejše, nas izpopolnjuje in nam nudi nove priložnosti. Veselim se jih. Danes so v življenju tudi zelo prisotne spremembe take in drugačne, naj se jih veselimo ali ne- vsaka sprememba prinese konec nečesa starega in rojstvo novega.

Kako se spopadamo z vsakodnevnimi izzivi je vprašanje...nismo popolni in včasih nam gre to bolje od rok drugič malo slabše.... prav tako je s prehrano. Niso nas učili pravih kombinacij, niso nas naučili pravih ur za določeno hrano . Ampak tudi naši starši, babice tega niso znali saj so živeli v časih pomanjkanja hrane in so imeli druge izzive kot jih imamo mi. Prej so imeli premalo hrane, kot je danes pojav večinoma preveč hrane.

Že odkar obstajata, sta sladkor in med znana tudi v kozmetični negi, le da so ju v zadnjih petdesetih letih izrinile »učinkovitejše« kemikalije. Hkrati z zavedanjem o težavah, ki jih te povzročajo v telesu, se počasi vračamo k izvirni kodi – sladki negi kože. 

Milo je postalo sopomenka za vse, kar uporabljamo za odstranjevanje umazanije. Pravo milo je nadvse preprost izdelek, ki vsebuje večji del maščobe in manjši del luga. Takega mila večina ljudi še nikoli ni uporabila.

ZAKAJ SPADAJO TELEVIZORJI IN RAČUNALNIŠKI ZASLONI MED NEVARNE ODPADKE?

Starejši televizijski sprejemniki, računalniški in drugi zasloni vsebujejo nekatere nevarne komponente, ki lahko zaradi nepravilnega ravnanja po končani življenjski dobi ogrožajo okolje in ljudi.

Ob zaključku delovanja jih moramo oddati v zbirne centre ali trgovcem ob nakupu novih (podobnih) produktov. Najslabše kar lahko naredimo je, da jih odvržemo med mešane komunalne odpadke ali razstavljamo. Nevarni deli tako lahko končajo v naravi ali na odlagališčih, kjer onesnažijo okolje in ogrozijo zdravje ljudi.

Starejša ko sem, bolj ugotavljam, da sem bila neiskrena v izpovedovanju svojih čustev, predvsem v stanju jeze. Ko me nekdo prizadane, takrat se samo postavim za zid in ne razmišljam o rešitvi, o pogovoru, ampak o tem, kako lahko nasprotniku vrnem besede, da ga bom čimbolj prizadela, da bo občutil, kako je on prizadel mene. In predvidevam, da nasprotnik deluje na enak princip, kar pomeni, da samo tekmujeva v borbi ega, kdo bo prej ali odšel v solzah ali se umaknil, da bo drugi lahko slavil navidezno zmago. Pa je to res zmagoslavni trenutek?

Ponavadi smo ljudje najbolj prizadeti pri ljudeh, katere imamo na najvišji stopnici naše čustvene razporeditve. In ravno njih v stanjih, ko je potolčena naša samopodoba, naš ego, ko so razbita naša čustva, najbolj želimo prizadeti. Začeti z drugačno vrsto komunikacije, z iskrenostjo, je zopet trening. V takih trenutkih, sploh pred ljudmi, partnerji, otroci, pred katerimi smo najbolj razgaljeni, saj želimo, da nas sprejmejo z dobrimi in slabimi lastnostmi, z vsemi našimi muhami in včasih norimi idejami, takrat smo najbolj ranljivi in takrat najbolj branimo sebe in želimo najhuje prizadeti.

Kje se začne in kje konča luksuz? Kaj si lahko privoščimo in kaj mislimo, da si ne moremo? Je danes že sanjati o najlepših bazenih na svetu recimo prepovedano? Kateri bazeni so tisti, ki vzamejo dih in ki se zdijo za običajnega smrtnika nedosegljivi?

O tem tokrat razglablja https://www.luksuz.net/. Za bazen, ki vam ga bom predstavila lahko rečem, da mati narava vedno znova navdušuje. Geotermalni izvir v Modri Laguni se nahaja blizu mesta Grindavik na Islandiji in je znan po svoji nebeško modri barvi, ki se skozi leto zaradi načina odboja svetlobe spreminja.

Sprva. Niste v napačnem poslu.

Ljudje mnogokrat razmišljajo, katera tržna niša je tista, ki bo prinesla največ denarja. Poslovneži hodijo po sejmih, na festivale, potujejo v tuje države, da bi našli nekaj, kar se bo prodajalo. Nekaj, kar bo prineslo dobiček.

Že starši svoje otroke usmerjajo v srednjo šolo, v smer, ki naj bi bila bolj zaposljiva. Da bodo imeli redno službo z rednimi prihodki. Kot da je uspeh človeka odvisen samo od tega, da ima službo s pogodbo za nedoločen čas, ne glede na to, ali v službo hodi z veseljem ali z odporom.

Zakaj so jih njihovi starši kot dojenčka jemali s seboj v nakupovalne centre, ko še niso dodobra prilezli iz toplega in varnega materinega trebuha in jih prepustili množici čebljajočih ljudi pod slepečo svetlobo. Zakaj so se morali prepuščati pasivnemu sprejemanju in pronicanju raznoraznih novičk, ki so jih poslušali, gledali in vsakodnevno spremljali starši?

Zakaj so morali in morajo jesti »hrano«, ki bi naj oskrbovala telo z vsemi potrebnimi hranili, ga pa je in ga z ostanki pesticidov, kemikalij, ojačevalcev okusov, bog ne daj ponorelih gensko spremenjenih organizmov, ko bi jim z ljubeznijo doma pridelan sadež in popolna prisotnost staršev, več kot zadostovala. Zato, ker tako v tem svetu je.

Piše: Majda Ortan, Cora agrohomeopathie

Za dan 22. 4. vsako leto objavljamo, da je to Dan Zemlje. Veliko besed, veliko napisanih stavkov. Še ena zabloda za tiste, ki se na Zemljo zavestno spomnijo en dan v letu. Dan Zemlje je za ljudi vsak dan njihovih tu-zemeljskih življenj! Zato, ker je Zemlja tudi skupni dom ljudi in maternica našega življenja. Narava od davno vzdržuje ravnovesje na način, ki ga v človeškem jeziku lahko doumemo skozi tri načela: celostnost (holistični pristop), homeostaza, samooskrbnost.

Človeku je zaupana vloga oskrbnika tal - za lastno prehranjevanje se od Zemlje uči njenih naravnih naukov, Modrosti Stvarstva. Narava mu kaže in ga uči, naj jih povzema po njej. V tovrstni sinergiji, na tak način sta Narava in človek povezana prijatelja. Kršitve teh načel človeka vodijo v past, v spor z življenjem, v poskuse podrejanja naravnega reda, ki ga ne dojema, v tekmo, v ekonomijo bede, bolezni, stisk, pomanjkanja vseh vrst in trpljenja. Odrezan od Življenjskih sil se tako človek odreka mestu, ki mu je tako velikodušno dano v Stvarstvu.

Vsekakor je ena izmed temeljnih vsake duhovnosti je spoznanje samega. Tako je nad vhodom v Apolonov tempelj v Delfih napisano: »Človek, spoznaj samega sebe«. Ko iskalec stopi skozi ta vrata, lahko na drugi strani vrat prebere:«in spoznal boš svet in Boga«, ali drugače povedano:«in spoznal boš, da si Bog ti.« Če bi se človek poznal potem te besede ne bi bile napisane; se v resnici poznamo?

Dolga je razvojna pot od prvega pojava homo sapiensa, razumnega človeka, do današnjega, tako zelo stehniziranega obdobja. V današnjem svetu in človeku je ostalo malo duhovnega jedra. Kot posledica je v človeku velika praznina in trpljenje! In človek se vpraša, kdo sem, od kod prihajam, kam grem, kako in kaj bo?itd.

Iz priporočil duhovnega sveta za zavestno življenje:

Podvreči si Zemljo pomeni vzdrževati pozitivno komunikacijo z ljubeznijo in odgovornostjo do vseh oblik življenja. Ne pa iz Zemlje napraviti bolnico ali sovražnico.

Enako kot človek ima Zemlja v sebi moč samoohranitve, a preveč trpi. Razni koncerti, teki ipd. zanjo sicer združujejo ljudi, a so odvrnitev od problema.

Nihče ne more oporekati dejstvu, da je svet oziroma stvarnost silno domišljen, inteligenten sistem. Ljudje, ki to stvarnost zaznavamo, imamo različne sposobnosti razumevanja, doživljanja in dojemanja skrivnosti tega sistema. Te sposobnosti so v skladu z dometom naše zavesti.

Med telesnim ustrojem popolnega nevedneža in največjega modreca ni opaznih razlik. »Strojna oprema« obeh se praktično nič ne razlikuje, razlika je v »programski opremi«, v »glavi«, natančneje rečeno v moči zavesti obeh osebkov. Prvi pozna komaj kaj več kot potrebe svojega telesa, drugi pa uporablja zakone vesolja in zna svojo energijo modro uporabljati. Zavest prvega je – lahko bi rekli – še speča, neprebujena, drugega pa zelo budna, čuječa in dejavna. Domet zavesti je podatek, do kam z razumevanjem sežemo in kolikšen del stvarnosti obvladujemo. Domet zavesti je pravzaprav tisto, kar najzgovorneje govori o sposobnostih in kakovosti življenja človeka.

Ali zjutraj postiljate posteljo?

Študija, ki je bila objavljena na Hunch.com, razkriva, da so ljudje, ki takoj zjutraj pospravijo posteljo, srečnejši. V raziskavi je sodelovalo 68 tisoč oseb. 

Raziskovalci so ugotovili, da 59 odstotkov ljudi zjutraj svoje postelje ne pospravi, 27 odstotkov to stori takoj, ko se dvignejo iz nje, 12 odstotkov vprašanih pa ima zaposleno hišno pomočnico, ki to stori namesto njih.

Najprej bi rada razložila definicijo besede, ki takole na prvi pogled deluje zelo 'kunštno'.
Kognitivna disonanca pomeni stanje negativnih občutkov, ki se sprožijo, ko se naše globoko prepričanje 'stepe' z nekim novim pogledom ali prepričanjem.

Pomembno je, da se zavemo, da ljudje vse prevečkrat v sebi gojimo zelo trdna prepričanja o neki stvari.
V veliki meri so to stvari, ki smo jih v življenju sprejeli kot samoumevne, ker je bila to bodisi družbena norma, predano razumevanje naših staršev ali nekaj, kar smo se morali naučiti v ponujenem učnem sistemu.