Neko toplo spomladansko noč sem prespala pod jasnim nebom, polnim zvezd. Z angelom sna sva že drsela na drugo stran, ko sem zaslišala petje, nenavadno milo in čisto, sladko in svetlo. Čas in prostor sta izginjala. Pel je slavec.
 
Pesniki pravijo, da slavec poje o ljubezni. O upanju in hrepenenju po zlitju. Shakespeare v Romeu in Juliji zatrjuje, da, če ljubimca poslušata slavca, ostaneta skupaj, vendar ju čaka smrt. Tudi meni je pel o ljubezni in njeni preprostosti, a tudi o lepoti in svetlobi. Toda slavec poje raznoliko! Nekaterim v noči brez spanja odžene temne misli in skrbi. Kot je mlademu angleškemu pesniku Keatsu, ki mu je zaklical: 'Pred tabo, Slavec, Smrt izgublja moč!'

Mentalne sposobnosti so med najmočnejšimi človeškimi potenciali. Čeprav sodobni človek najvišje ceni prav razum, večina o njem kaj malo ve, kaj šele, da bi ga obvladala. Suvereno obvladati razum pomeni obvladati tudi energije in subtilna telesa - o teh smo se že marsikaj naučili - ter svet okoli sebe.

Zato je negovanje mentalnih sposobnosti bistveni element napredka. Poslanstvo razuma je boj z iluzijami in lažnim znanjem, odrekanje nepravilnim poistovetenjem ter postopno odkrivanje našega bistva. Naposled razum preseže vse obraze ega in se zave svojega duhovnega izvora.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Seksologinje odgovarjajo na večno vprašanje
Večnemu vprašanju, kaj hočejo ženske v postelji, so se psihologi, behavioristi, antropologi in sleherniki obeh spolov izogibali cela stoletja. Odgovor nanj poskuša najti nova generacija seksologinj. Preberite in presodite, ali se jim je z raziskavami, teorijami in odkritji uspelo kaj bolj približati odgovoru na to vprašanje "za milijon dolarjev" kot njihovim moškim kolegom.

Profesorica psihologije in seksologinja Meredith Chivers je v okviru svoje zadnje raziskave preučevala stopnjo vzburjenosti pri ženskah in moških – tako heteroseksualne kot homoseksualne usmerjenosti. Vsem sodelujočim je predvajala kratke erotične filme. Vsi so videli iste posnetke raznovrstnih seksualnih praks.

Mi kot človeštvo-celota se nahajamo v zgodnjem začetku velikega kozmičnega dogajanja, tako se oznanja vsepovsot v svetu. Kot človeštvo se lahko v vsej svoji raznolikosti in različnih razvojih razvijemo v kozmično pomlad. Prvi pogoji  za to so , da bi se upali posloviti od svojih starih struktur in z odprtim srcem stopiti nasproti novemu preoblikovanju zavesti.

Nekaj stoletij pozicija moči onostranske-astralne sfere ni bila neposredno ogrožena, do približno 1875. Tedaj so se razvile mnoge močne pobude, ki so morale pripeljati človeka do praga prebujanja iz dolge noči spanja. To obdobje je skrbno in dolgoročno pripravljalo Kristusovo univerzalno Bratstvo. Stoletja pred tem so iniciati napovedali, da bo v 20. stoletju zasijala velika Luč preko sveta, kar se je tudi zgodilo. Človeštvo naj bi se v velikih skupinah prebudilo.

Piše: Maria Ana Kolman v reviji Karmaplus

NARAVA JE NAŠ ZDRAVNIK
Narava je popolna. V njej je več smotrnosti in logike kot v najpametnejših razpravah. Svet kot ogledalo odseva odnos, ki ga imamo do njega. Torej so naravne katastrofe v vseh svojih pojavnih oblikah posledica odnosa, ki ga imamo do narave. Nešteto gibanj, organizacij, forumov, … deluje z namenom neprestanega opozarjanja na nesmiselnost človekovega ravnanja z naravo.

Pa vendar se zdi, da tega ne slišimo, ne vidimo in predvsem ne upoštevamo. Očitno je, da razdiralnega toka ne želimo ustaviti. Ozaveščen človek se je sicer prebudil, vendar se mu zdi, da on sam ne more ničesar spremeniti. Pa to ni res – tako kot se vsaka pot okoli sveta prične s prvim korakom, tako se tudi vsaka pot duhovnega razvoja prične z lastnim prebujenjem. Dejstvo je, da toka ne moremo več ustaviti.

V zgodovini je bilo kar nekaj prelomnic, ki so spremenile miselne tokove razvijajočega se človeštva. Vendar ko gre za zahodni svet, skorajda ni obdobja, ki bi pustilo tako veliko in globoko sled, kot jo je za seboj zapustila misel antičnih filozofov.

Upor proti mitološki razlagi sveta je spodbudil nastanek različnih miselnih smeri, ki so na nov način spregovorile o izvoru sveta, smislu obstoja, najvišji resnici in vrlinah, ki naj bi jih človek razvijal. V tem času je nova, originalna misel zacvetela kot še nikoli v zgodovini človeštva. Človek, ki z današnje perspektive morda najbolj izstopa v tem obdobju, pa je nedvomno veliki mislec Sokrat s svojimi učenci. Zato bi tokrat največ pozornosti namenili prav njemu.

Piše: Maja Južnič Sotlar v Vivi www.viva.si

Če bi morali ta hip odgovoriti na vprašanje, kako bi ocenili zdravje svojih obzobnih tkiv, kaj bi odgovorili? Da imate zdrava tkiva, nobene oblike parodontalne bolezni in da ste na svojo ustno higieno v vseh pogledih ponosni? Če je tako, vam lahko samo čestitamo. S svojim odgovorom ste se uvrstili med dva odstotka ljudi, ki se v Sloveniji lahko pohvalijo s takim rezultatom.

Zobozdravniki opažajo velik porast bolezni dlesni in obzobnih tkiv, ki so predvsem posledica pomanjkljive ustne higiene. Veliko ljudi ima ob ščetkanju zob blage ali hujše krvavitve iz dlesni, skrbi pa, da se jim to praviloma ne zdi nič hudega. Ne vedo namreč, da je prav krvavitev začetek parodontalne bolezni, zaradi katere utegnejo zobje čez čas začeti izpadati.

Po mnenju Mircea Eliade je alkimija izšla iz metalurgije .Posebne verske izkušnje kovačev, talilcev in alkimistov so bile obvezne za ritualne posvetitve. Vse te tri skupine so delale s snovjo, ki je bila zanje živa in sveta. Doseči so želeli transmustacijo. Skupna točka med metarulgijo in alkimijo je bila tam, kjer se je poseglo v ritem obdelovanja snovi. Verjeli so v svetost zemlje kot izvira življenja in so bili prepričani, da je zaradi vsake skrunitve potrebna daritev.

Pojem »alkimija« izvira iz prevodov arabskih besedil iz 12.stoletja. Obravnavajo al-kimiyo, kar je bilo v latinščino prevedeno kot alkimija, alchimia, alchemia ali aquimia. Albert Magnus (1193-1280) je pisal o«ars nuova«(nova umetnost) ali alchimija. Po mnenju H.W.Shultza izvira alkimija iz antičnega Egipta. Menil je, da Serapeion-tempelj boga Serapisa dokaz za to, da sta imeli grška filozofija in religija ter egipčanska religija in tempeljska umetnost globok medsebojni vpliv. Kasneje je nastala sinteza vere, filozofije in zdravilstva, kar je določalo mišljenje in vedenje pravih alkimistov. Ti zdravniki so se ukvarjali s farmakologijo.

S svetilko gre laže!
Za marsikoga je veliko odkritje, da smo doslej najmočnejšemu zdravilcu - naravi in njenim močnim mehanizmom v lastnem telesu - obračali hrbet in zaupanje raje poklanjali medicini. Razlog? Strah, da naravni zdravilni mehanizmi v telesu tej motnji ne bodo kos.

Neprecenljivo spoznanje človeka je, da se zdravje in ravnovesje lahko kadarkoli znova vzpostavi z dejanji in čustvi, ki so v skladu z namenom vesolja: ravnanje v duhu ljubezni, brez strahu, kar je pogoj za duhovno rast. Vsako bolezen je moč premagati, ko dojamemo njeno lekcijo. Toda najprej je treba premagati strah pred boleznijo in bolečino. A to nam uspe šele, ko razumemo njuno vlogo in poslanstvo.

Gotovo ste se kdaj čudili umetelnemu vrtinčenju suhega listja v vetru. Ali se morda v mislih zahvalili vetru, da je odgnal grozeče oblake in vas tako obvaroval pred  nevihto. Bajke pripovedujejo, da veter podi pred seboj vešče in copr­nice, ki v oblakih delajo točo. Ena od ljudskih razlag pa pravi, da se veter porodi, kadar se med seboj pretepajo bitja zraka.

Vetrove opisujejo kot može v dolgih plaščih, s katerimi letajo in tako delajo sapo. V grški mitologiji so veter nemirna, vihrava božanstva z Eolskih otokov, njihov kralj pa je Eol. Drugje omenjajo, da vrtince ustvarja škratec, ki pleše, ne da bi ga kdo videl, prah pa se vrti okoli njega. Mnoga ljudstva verujejo, da je veter velik božji dar in če ga ne bi bilo, bi se od zemlje do neba razpredala pajčevina, ki bi onemogočala svo­bodno gibanje.

Verjetno ni pretiravanje, če si prestavljamo čas, v katerem živimo, po eni strani kot nesmiselen napredujoči kaos, po drugi strani pa kot jasno svetlo in sijajno svetlobo, ki se uveljavlja.

Trenutno kaos vlada v svetu in pri nas – na velikih in majhnih bojiščih povsod. Univerzalna svetloba pa se nasprotno izraža v glavah in srcih tistih, ki bi se radi osvobodili in razbremenili pritiska življenja nasprotij. Kaos podira trhlo zgradbo utvare in prevare. Svetloba pa nasprotno vselej omogoča jasno prepoznati, kateri smeri moramo slediti, da bi lahko zavzeli svoje mesto v novi stopnji razvoja Božjega načrta.

Piše: Nives Pustavrh v Vivi www.viva.si

SODOBNO ZDRAVLJENJE S SVETLOBO
Fototerapija sodi med sodobne metode zdravljenja. Gre za uravnavanje celičnih procesov s pomočjo svetlobe vidnega rdečega spektra (R) in svetlobe blizu infrardečega spektra (NIR), ki ga lahko oddajajo določene LED-diode, ki sevajo svetlobo v t. i. terapevtskem oknu. Fizikalen pristop k zdravljenju ran, opeklin, preležanin, mišično-skeletnih poškodb, boleznim živčevja ter blaženju bolečin pa imenujemo fotobiomodulacija.

S svetlobo ustreznega svetlobnega spektra (od 600 do 1000 nm) stimuliramo regenerativne procese v celici tako, da vplivamo na njen metabolizem. Celica se odzove na obsevanje z večjo produkcijo energije v obliki ATP. Odgovor na primarne mehanizme pa sproži vrsto kliničnih učinkov: celjenje ran, povečanje prekrvitve in limfnega pretoka, regeneracija tkiva, imunomodulacija in protibolečinsko zdravljenje.

Marsikomu je ta trenutek težko sprejeti, da bolezen in bolečina nista naša sovražnika, temveč - prav nasprotno, zaveznika in znanilca zdravja. Miselnega oklepa, ki smo ga nosili vse doslej, ni moč razbiti kar čez noč. Najenostavneje in najudobneje, a napačno, je krivdo za bolezen iskati v zunanjih dejavnikih.

Tu smo vsi zelo spretni. Lahko bi rekli, da je krivec za vse skupaj - naš um - ki si je izmislil kopico mehanizmov, temelječih na strahu, ki ohranjajo njegov položaj in moč. A z umom ni mogoče dojeti življenja in tudi ne zagotoviti zdravja. Pravi zdravilec je edinole narava.

Če radi obedujete v restavracijah, vam bodo te informacije zelo koristile.
V restavracijah ne moremo biti nikoli 100-odstotno prepričani, kaj pristane na našem krožniku ali v kozarcu. Bakterij mrgoli povsod, nekaterim pa se je mogoče izogniti. Da obiska restavracije naslednji dan ne bi obžalovali, preberite, čemu se je bolje izogniti.

Ob ponedeljkih ne naročajte ribjih jedi 
Slavni kuhar Anthony Bourdain je v svoji knjigi Kitchen Confidential zapisal, da večina restavracij ribe naroča ob torkih in četrtkih, zato je bolje, da se ribjim jedem ob ponedeljkih izognete, saj po vsej verjetnosti ribe ne bodo sveže. Izjema so restavracije, ki strežejo predvsem ali samo morske jedi, saj morajo ribe naročati dnevno.

Halo, (ime je skrito)…dobro jutro!

Dobro jutro, Steven. Vesel sem, da se slišiva…

OK, ne pretiravaj. Sam veš, da so moji klici pogosteje neugodni kot ugodni. Ampak, povej mi kako si, kako družina? 

Hvala, nisem slabo z ozirom na situacijo, a družina je dosti boljše – edina briga jim je, kako porabiti denar ki ga zaslužim….

Kot da je pri meni drugače, ha ha ha. Poslušaj, ne kličem te zaradi navodil in opravičila, ampak da te pohvalim za odlično opravljen posel !

Na kaj misliš?

Na ošpice, seveda.

Aja, hvala ti Steven.

»Jemljem kontracepcijske tabletke, vendar sem zbegana, ker slišim toliko različnih informacij.« Ginekologi povedo, da od mladih deklet pogosto slišijo takšna in podobna vprašanja. Pa za to ni nobene potrebe, v pričujočem prispevku želimo prispevati k razbijanju mitov in legend o kontracepciji.

Dekleta in ženske imajo pri nas na voljo veliko izbiro različnih kontracepcijskih metod. Ena najbolj preverjenih, učinkovitih in varnih so zagotovo kontracepcijske tabletke. Številne polresnice in zavajanja glede njihove uporabe ne držijo, ravno nasprotno, novejše generacije tabletk prinašajo ob zaščiti pred neželeno nosečnostjo, tudi številne prednosti za mladostnico.

MIT 1. Ali se bom med jemanjem kontracepcijskih tablet res zredila?

Ne. Nobena znanstvena raziskava ni dokazala vzročne povezave med debelostjo in jemanjem kontracepcijskih tablet. Včasih lahko pride do manjšega prehodnega porasta
telesne teže (1–2 kg), vendar je to posledica zadrževanja vode v telesu.

17. EKOPRAZNIK: Eko, zdravo, njammm

Konec poletja bomo pozdravili z »Eko, zdravo in njammm!« kulinariko na 17. Ekoprazniku!

17. izdaja Ekopraznika v soboto, 8. septembra 2018 na Pogačarjevem trgu v Ljubljani se predstavlja s svežim konceptom. Organizator Inštitut za trajnostni razvoj je pripravil vrsto novosti.

Piše: Bern Jurečič v reviji Karmaplus

Poletni čas je kot nalašč za veliko stvari.
Pod tem si vsakdo lahko predstavlja tisto, kar mu najbolj ustreza. Eni pomislijo najprej na letovanje z obveznim morjem ter neobveznimi (vendar navadno neizogibnimi) spremljevalnimi pojavi, kot so gneča na cestah, vročina, stroški in podobno; drugi komaj čakajo, da pride čas za oddih, pa naj gre za poležavanje doma ali pa izlet v gore ali pa kolesarjenje po Prekmurju; tretji spet za poletje prihranijo obnovitvena dela, gradnjo, pospravljanje, tudi konjičke in še marsikaj takega, "za kar med letom nikakor ni časa".

Pod črto, če odštejemo odhod na morje, ki je večinoma družinski dogodek in projekt, je pri drugih omenjenih opcijah skupni imenovalec bržčas "končno imam čas zase in za tisto, kar bi rad v miru ali pa kar moram nujno opraviti, ker sicer nisem mogel". Se pravi, čas predvsem zase. S tem kajpak ni nič narobe, ampak tu se pojavi kolateralni, stranski efekt – otroci.

Piše: Zoran Železnikar www.prisluhni.si

Seveda boste takoj ugotovili, da v tem naslovu nekaj manjka. Zakaj nismo – kaj? Celoten naslov bi se moral glasiti: Kdo smo in zakaj nismo tisto, kar bi morali biti. A kaj bi morali biti? Odgovor na to vprašanje je težak. Vemo pravzaprav le to, da nismo tisto, kar bi želeli ali mogli biti. Če bi bili to, kar bi želeli biti, bi bili mnogo srečnejši, svet bi bil danes mnogo lepši kot je in ne bi bilo skrbi, kaj bomo zapustili našim potomcem. A pojdimo lepo po vrsti.

Danes lahko govorimo o krizi identitete, vsaj za človeka v zahodnem, razvitem svetu. Posplošeno rečeno lahko trdimo, da ta človek ne ve, kdo je, od kod prihaja, kakšno je njegovo poslanstvo v življenju in smisel bivanja. Vprašanja, ki dišijo po filozofiji in duhovnosti. Ali je to resnično tako nepomembno, da se nam s tem ni potrebno ukvarjati?

Brez encimov ni življenja

Encimi so snovi, ki omogočajo življenje in so potrebni za vsako kemično reakcijo, ki poteka v človeškem telesu. Delovanje tkiva, mišic, kosti, organov, vsaka celica v telesu nujno potrebuje encime. Celotno človeško telo brez encimov ne more delovati. Ne vitamini, ne hormoni, niti minerali ne morejo opraviti svojega dela brez encimov.

Encimi nastajajo v žlezah z notranjim izločanjem, v telo pa jih vnesemo tudi z uživanjem hrane. Velikokrat stres, nepravilna prehrana in ostali negativni dejavniki iz okolja onemogočijo žlezam z notranjim izločanjem zadostno tvorbo encimov. Encime zaužite s hrano, pa s kuhanje, zamrzovanje, konzerviranje uničujemo.

Ali sploh potrebujete zaščitni faktor 20, 30, 50?

Številka faktorja nam poenostavljeno pove, 'koliko časa dlje smo lahko na soncu', v primerjavi s časom, ki bi ga imeli na voljo, če nebi porabili zaščitnega sredstva in ob tem nebi bili opečeni. Kaj to dejansko pomeni? Če ste lahko na soncu 15 minut, ne da bi bili opečeni, ste lahko z zaščitnim faktorjem 5 na soncu 75 minut, ne da bi bili opečeni.
 
Večji zaščitni faktor uporabljate, več kemije nanesete na kožo in v telo!! Koža je naš največji organ. Kar 60 odstotkov tistega, kar nanesemo nanjo, konča v krvi in notranjih organih. Vse sestavin, ki so v kremah in jih damo na kožo, je enako kot če bi jih zaužili, le da to storimo skozi »druga usta«- skozi kožo.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Naša hrana ni le bolj sintetična, kot je bila kdajkoli, ampak skupaj z njo zaužijemo še precej vprašljivih snovi in onesnaževalcev, ki ogrožajo naše zdravje. V nasprotju s salmonelo in podobnimi patogeni, ki bolezen ali celo smrt povzročijo takoj, te snovi delujejo veliko zahrbtnejše, saj škodo povzročajo prikrito in na dolgi rok. Kako torej očistiti jedilnik strupov? V nadaljevanju objavljamo devet nasvetov, s katerimi zmanjšate izpostavljenost neželenim kemikalijam.

1. Omejite uživanje živalskih maščob
Izdelki živalskega izvira vsebujejo sintetične hormone, antibiotike in klorove spojine, kot so dioksin, DDT in drugi pesticidi, ki se kopičijo v živalski maščobi. Z zaužitjem te hrane omenjene kemikalije preidejo v našo maščobo, kjer se potuhnejo ter počasi in tiho povzročajo škodo.
Izbirajte manj mastno meso, perutnino ali mlečne izdelke.

Zaradi zakonskih prepirov bolj trpijo moški kot ženske.

Moški, ki se veliko prepirajo s svojimi ženami, pogosto trpijo za nespečnostjo in migrenami, piše hrvaški portal 24sata. Prepiri med partnerjema imajo sicer čustvene in fizične posledice za moške in ženske, a ko gre za zdravje, se je izkazalo, da večje posledice dolgotrajnih prepirov nosijo moški. Raziskave, ki so jih v ZDA delali kar 16 let, so namreč pokazale, da v zakonih, kjer je veliko konfliktov, moški trpijo za številnimi težavami, kot so glavobol, nespečnost in slabše splošno zdravstveno stanje.