Govorim o uspehu nasploh, da ne bo pomote. Za vsakega od nas ima uspeh nek specifičen osebni pomen. Za nekaterega ta uspeh predstavlja stati na vseh osem-tisočakih sveta, za drugega je to milijon evrov v nogavici in tako naprej.

Preden razkrijem bistveno skrivnost uspeha, pa naj vam zaupam čudovito, veličastno zgodbo preprostega fanta, kateri sem priča nekaj zadnjih mesecev.

Konec jeseni preteklega leta me je poiskal prijeten mladenič, višje postave in mi zaupal težave v katere zapade in mu resno ogrožajo normalno življenje. Ime mu je Žiga. Prvo kar sem zaznal, ko je stopil pred mene, preden je sploh karkoli rekel je bil val strahu.

V 12. stoletju je v Bolgariji živel pop Bogomil, kar pomeni »prijatelj Boga«. Videl je, kako zelo so se cerkev in njeni duhovniki oddaljili od pristnega krščanstva. Bogomil se je odvrnil od takratne cerkve, ki je menila, da so suženjstvo, tlačanstvo in izkoriščanje sprejemljivi. Bogomil je pridigal čisto krščanstvo. Njegov očiščen nauk je bil znan po vsem Balkanu in še daleč naokoli.

V 11.stoletju je v tem delu Evrope že obstajala pomembna smer, ki so jo inspirirali gnostični duhovni vplivi. Pogosto bedne življenjske razmere na Balkanu so delovale kot katalizator pri nastanku in razcvetu mogočnega vala, znanega kot »bogomili«. Bogato in zelo močno bolgarsko elito sta tvorila kler in plemstvo. Gosposka je živela v izobilju, duhovščina pa je živela brezkrbno in veselo na stroške revnega prebivalstva. Posledice tega izkoriščanja seveda niso mogle izostati. Redno je prihajalo do uporov. Pobili so duhovnike, cerkve pa opustošili ali zažgali. Vendar so se kmetje vedno bolj spraševali, od kod prihaja zlo in kako bi se ga lahko osvobodili.

Ljudje smo si različni med seboj. Nekateri so komunikativni, za druge so značilni natančnost, red in disciplina, spet za tretje imamo občutek, da gredo skozi življenje, kot da se jih čisto nič ne dotakne. O vsem tem govori naš temperament in o tem smo se pogovarjali z Boštjanom Trtnikom, predavateljem in svetovalcem v izobraževalnem modulu Šole čustvene inteligence 5 korakov do boljših odnosov. Intervju si lahko ogledate tudi na spletni strani Studia 12, www.s12.si.

Jelena Jančič: Boštjan, pozdravljen. Omenila sem že temperamente. Koliko pa jih je?
Boštjan Trtnik: Štirje osnovni temperamenti so, ki jih je grški filozof Hipokrat 400 let pred našim štetjem opredelil in poimenoval kot sangvinik, kolerik, flegmatik in melanholik.

Spletni časnik Žurnal24 piše, da majhni otroci pogosto doživijo napad besa, se mečejo po tleh in kričijo. A vse to je le iskanje mej pri starših. Kako daleč boste otroku pustili, pa je odvisno od vas. Normalno je, da majhni otroci do četrtega leta iščejo meje, zelo pomembno pa je, da starši te meje jasno začrtajo. Otroci starše najpogosteje preizkušajo z napadi besa, metanjem po tleh in kričanjem, starši pa radi povedo, da se to pogosto zgodi tam, kjer si to sami najmanj želijo – v trgovini, na igrišču ali na obisku pri sorodnikih.

Preusmerite pozornost
Napade besa boste hitro preprečili ali omilili z ignoriranjem, seveda pa to ni vedno najlažji način. Z ignoriranjem besa otrokovo pozornost preusmerite na neko drugo stvar ali dogodek. Otrok protestira vedno pri enakih stvareh? Potem ga na to opozorite. Na primer, če otrok ne mara kopanja, ga 10 minut pred tem opozorite, da bo kopel kmalu pripravljena. Otrok bo tako postopoma uvidel, da je kopanje del rutine.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Kako zavarujemo kupno moč, prihranke in premoženje
Ali je pred nami res zlom finančnega sistema oziroma vsesplošna kriza? Naraščajoče cene energentov in hrane naj bi bile šele uvod v globljo krizo. Kaj se dogaja? Kako v teh časih zavarujemo svojo kupno moč, prihranke in premoženje?

Kako smiselno je trenutno kupovati zlato in za koliko denarja? Koliko premoženja, prihrankov pretopimo v zlato in kako, kje ga kupimo? Kam še vlagati, če imamo kak višek denarja? Na ta vprašanja odgovarja Matjaž Štamulak*, finančni svetovalec z osemnajstletnimi izkušnjami in z licenco investicijskega svetovalca in upravljavca premoženja.

Preden napišem, zakaj smo navidezno sami v vesolju, poglejmo, kako je fizik Enrico Fermi s spraševanjem istega vprašanja ustvaril Fermijev paradoks:

“Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr. Drakova enačba, in dejanskimi opažanji, ki do danes obstoja takšnih civilizacij še niso potrdila. Bistvene točke, ki sta jih v zvezi s tem izpostavila Fermi in Michael H. Hart, so naslednje:

Sonce je tipična zvezda, v krajevni Galaksiji Rimska cesta pa se nahaja več milijard takih zvezd, od katerih so mnoge veliko starejše od Zemlje.

To življenje je kot gledališka igra in ti imaš karto da lahko prisostvuješ tej predstavi.

Vstopiš v to gledališče in čakaš, da se na odru predstava začne in ker se ne, ti postane dolgčas in se počasi začneš jeziti, ker se na odru nič ne dogaja. Zastor pade in predstave je konec.

Če ne prej takrat spoznaš, da si bil(a) ti tekstopisec, režiser, igralec in hkrati gledalec te predstave.

To življenje od tebe in mene zahteva, da v sebi spoznaš kdo in kaj si in da v njem odigraš vse vloge, ki si si jih zadal(a) preden si prišel v to življenje.

Piše: Vesna Godina v Vivi www.viva.si

Družina. Družine.
Da je družina vroča tema med Slovenci in Slovenkami, smo se lahko znova prepričali ob debatah, povezanih z novim družinskim zakonikom. Enako smo se lahko prepričali tudi, da je družina izjemno politično zanimiva tema.

Tako tisti, ki se imajo za liberalne, kot tudi tisti, ki zastopajo izrazito konservativna, celo jasno katoliško obarvana stališča, so namreč svoje argumente za in proti politično ostrili. In ne samo to. Oboji so brez slehernih zadržkov prirejali dejansko evidenco, samo da bi dokazali, da imajo prav oni, ne pa nasprotniki.

Kaj je internetna romanca? Katere so prednosti in slabosti romance v kibernetskem svetu? Se digitalna romanca lahko prelevi v partnersko zvezo iz "mesa in krvi" ali predstavlja le beg iz realnega v sanjski svet, ki je podoben pravljicam in mehiškim nadaljevankam, kjer prevladujejo nerealna romantična pričakovanja po princu na belem konju ali sanjski ženski?

Kaj lahko pričakujemo po večmesečnem dopisovanju, ko se končno opogumimo, da bomo virtualno osebo, ki nam je več mesecev zapolnjevala naše misli in smo nestrpno pričakovali vsak njen odgovor, spoznali? Kaj če ugotovimo, da je naš princ ali princesa le navadna žaba, ki ji ne pomaga še tako strasten poljub? Kako se izogniti bridkemu razočaranju zaradi neizpolnjenih želja?

Tokrat bi rada govorila o sili, ki nam je neznana in nenehno deluje na nas v našem univerzumu.
Te sile ne vidimo, jo ne razumemo, tako kot ne vidimo in ne razumemo sile gravitacije, pa je vseeno ne moremo zanikati. Ta sila lahko deluje v naše dobro, če jo znamo uporabljati v vsakodnevnem življenju.

Eden velikih učiteljev in prerokov naj bi dejal, da nam je dano tisto, v kar verjamemo.
V ta poduk vsem nam, pa se je redko kdo poglobil in vzel te besede dobesedno. Verjetno res peščica je to informacijo razumela in sprejela kot merodajno v smislu resnične, praktične uporabe.

Ali ženske ves čas gledajo za drugimi moškimi?
Ženske imajo sodeč po raziskavi strokovnjakov z Univerze v Teksasu v Austinu v svoji naravi “rezervni načrt” zase in za svojo družino. Trdijo, da si ženske ves čas ogledujejo tudi druge moške, čeprav so v resni zvezi, piše britanski tabloid The Sun.

Strokovnjaki so v raziskavi, ki sta jo vodila profesorja David Buss in Cari Goetz ugotovili, da ženske ves čas tehtajo odnos s svojim moškim in ves čas preverjajo, ali obstajajo drugje boljše možnosti.

Nostalgija starega rokerja.

Pismo.
Draga!
Se še spominjaš? V šesdesetih, sedemdeset? Tedaj sva bila še skupaj na poti. Najina pot je bila življenjski občutek neke cele generacije. Svoboda, ljubezen, enakost, mir, to so bile naše vrednote, naši ideali. In kako resno smo to vzeli! Iskali smo razširitev zavesti, drugačen svet. Otroci so nam rekli.

Upirali smo se ustaljenimu družbenemu redu. Nismo hoteli živeti tako kot naši starši, stlačeni v družbeno obliko, ki je temeljila zgolj na dobičku in dosežkih. Čutili smo ozkost, otrdelost, manjkal nam zrak, da bi dihali!

Ne vem kako vi doživljate in dojemate besedo ali pojem EGO. Osebno sem se veliko spraševala o tem, kaj naj bi to zares pomenilo. Ali je dobro, da imaš nekaj ega ali slabo? Kaj sploh opredeljuje beseda EGO? Sliši se zelo fiktivno, neoprijemljivo, nek izraz za nekaj. 

Definitivno pa velikokrat slišimo to besedo v različnih sodbah drugih: »poln je ega«; »en sam ego jo je«; »ima velik ego«, »ta je pa na ego tripu«; »vodi ga ego«; »zelo je egoistična« in tudi »ima majhen ego«; »ta je pa čist brez ega«… Če za nekoga lahko rečemo: »ta je pa čist brez ega« mi to spet zveni, kot da to spet ni najbolje. Ali pač? Vsekakor je to zelo razsežna tema. Poskušala jo bom predstaviti na čim krajši, upam da preprost in meni razumljiv način.

Dragi prijatelji, zelo hitro se približujemo dokončnemu uspehu in osvoboditvi Zemlje. Z velikim zadovoljstvom - največjega bom prihranil za sporočilo o osvoboditvi vsega vesolja, skupaj z Zemljo - vam sporočam, da smo z našimi fantastičnimi vesoljci in novimi galaktičnimi upravniki uspešno in celovito mapirali naše vesolje od 3. do 8. dimenzije.

Prvič v zgodovini tega vesolja imamo celovit zemljevid celega vesolja, vseh galaksij, sončnih sistemov in planetov. Naši vesoljci so mi povedali, da je vseh naseljenih galaksij približno dve milijardi. Vesolje ima pravilno obliko krogle. Naša galaksija, Mlečna cesta, se nahaja v centru vesolja, galaksija naših prijateljskih vesoljcev pa je na desni strani pri samem robu vesolja.

Mislimo, da samo izkušnja nadarjenosti šteje, pa ni res, enakovredna temu, je izkušnja, čisto enostavnega, celo nevednega bitja.

Človek je srečen edino, če živi in je v skladu, s svojimi temeljnimi možnostmi za razvoj.

Če hočeš postati nekdo, možnosti in za to potrebnih talentov pa nimaš, te je prevzela zunanjost tega. Ni prevladalo bistvo, ampak zaradi nečesa, želja za nečim.

Človek si ne more izvirno pošteno iskreno želeti tega, za kaj nima osnov.

To ni iz ljubezni ampak iz želje za biti.

Tak človek ne pozna enostavno živeti in biti to, za kaj si ustvarjen.

Ali smo ljudje sploh kdaj zares in resnično komu predani? Ali sploh še imamo kakšna načela, ki bi se jih striktno držali? Ali se svojih dejanj sploh zavedamo, ali počnemo razvrat, ker nam je to zavestno všeč in si želimo biti drzni, eksperimentirati in dokazati da si upamo, ali ker je posledica naših notranjih vzgibov, ki jih ob zadostni količini alkohola nismo sposobni nadzirati?

Sprašujem se kam vse to pelje...v katero smer stopamo. Kje so načela? In kje je prostor za dobroto, poštenost in medsebojno pozornost? Ali smo sploh sposobni dojeti kaos v katerem smo se znašli? Ali sploh lahko stopamo v smeri razvrata brez da bi se počutili prazni, ničvredni in osamljeni? Ali naš vpogled v dejansko stanje premore objektivnost?

Strokovnjaki so prišli do zanimivih rezultatov.
V nočnih morah lahko postanemo pogosto žrtev napadov in groženj, zato bežimo in se borimo za življenje. Se pa lahko zgodi, da nastopamo v vlogi napadalca, ko poškodujemo ali celo ubijemo nekoga drugega. Če se vam ni to nikoli zgodilo, morda nimate umetniške žiice.

Nasilje v sanjah
Nova študija objavljena v znanstveni reviji Dreaming pravi, da je ta vrsta nočne more pogostejša pri kreativnih ljudeh. Raziskavo so naredili strokovnjaki z Inštituta za eksperimentalno psihologijo Heinrich-Heine University iz Düsseldorfa.

Mnogi se sprašujejo, če lahko ljudje postanejo odvisni od pornografije, če lahko povzroči težave z erekcijo in če so ljudje, ki radi gledajo filme za odrasle, bolj agresivni v postelji.

Odvisnost od pornografije

Nevrološki rezultati moških, ki gledajo veliko pornografije, so pokazali, da njihova ljubezen do filmov za odrasle niti malo ne spominja na odvisnost. Spremembe, ki se dogajajo v možganih med gledanjem pornografije, niso enake tistim, ki se dogajajo pri odvisnosti. Problem ljudi, ki ljubijo pornografijo je le ta, da ne vedo več, kaj pomeni preveč filmov za odrasle.

Spletni časnik Žurnal24 piše, ljudje imajo v povprečju tri prave prijatelje, na katere se lahko zanesejo, je pokazala britanska raziskava. Raziskava britanskega spletnega raziskovalnega portala One Poll, v katero je bilo vključenih tri tisoč posameznikov, je pokazala, da tipičen Britanec ostane s tremi pravimi prijatelji, potem ko z leti izgubi tesnejši stik s 36 ljudmi.

Večina jih je sicer zatrdila, da imajo več prijateljev, a so to predvsem prijatelji iz navade, s katerimi si niso zares blizu. Več kot polovica anketiranih je dejala, da je natrpan vsakdan glavni razlog, da jim ne uspe ostati v stiku s starimi prijatelji. Najpopularnejši način vsakodnevnega komuniciranja s prijatelji so danes socialne spletne mreže, kot je Facebook, elektronska pošta, sms-sporočila. ''Žalostno je, da se ljudje lahko zanesejo na tako ozek krog bližnjih.

To konferenco smo imeli že julija, a ker ni bila tako pomembna za Zemljane, saj smo se poleg tekočih zadev predvsem pogovarjali o pomembnosti prebujanja in osebnostnega razvoja za nove galaktične upravnike, jo objavljam šele zdaj. Čez nekaj dni vam pošljem še poročilo s 4. Vesoljske konference, ki smo jo imeli 23. novembra.

Moj nagovor novim galaktičnih upravnikov ob 3. Vesoljski konferenci julija 2021

Dragi prijatelji, vse vas prijateljsko objemam in lepo pozdravljam ter močno pohvalim za vaše fantastično delo pri osvoboditvi vaše galaksije od Zle Karmične organizacije, opuščanju starega, škodljivega, uničujočega in smrtonosnega sistema in uvedbi in razvoju novega modela, ki je koristen za vsa dobra bitja.

Ko berete kakšno od knjig J. Ankerja Larsna občutite, da prežemajo njegove romane življenjska modrost in njegove » izkušnje večnosti«, to je izraz, ki ga je uporabljal sam, da bi izrazil stanje, ki je sčasoma zanj postalo resničnost. Pripadal je » bojevnikom luči«.

Iz delcev opisa lastnega življenja, in nekaj jedrnatih prehodov v njegovih romanih lahko ugotovimo, da je bil pisatelj J. Anker Larsen ezoterično umerjen.

Da bi ustvaril odprta vrata za žejne duha, kot je to imenoval, je v opisu svojega življenja prenesel na papir izključno svoj duhovni razvoj. Uporaba besede » jaz« mu ni ugajala, kar spoznamo iz njegove pripombe : nikoli nisem opazil, da so ljudi pridobili na lepoti, če so uporabljali besedico » jaz«.

Nekateri so celo tako neopazni, da se vam zdi, da je vse v redu.

Manj intimnosti
Ali izgovor najdete vi ali pa vaš partner. Nikoli več se ne objemata, ne seksata ali si delita poljube kot nekoč. Zdi se, da je vse skupaj zelo mehansko. Seksata, ker to pari pač počnejo. V resnici pa sta oba nehala uživati.