Ljubezen ni bila vedno tako pomembna, kot je danes, čeprav jo sodobne družbene okoliščine postavljajo spet pred nove izzive. Pojmovanja in razumevanja ljubezni so namreč vedno vpeta v osebni in družbeni svet, vedno pa so tako tudi del kulturno-zgodovinskih okoliščin.

»Ljubezen ima toliko različnih obrazov in vsebin, da jo je težko spraviti v en predal. Za naše babice je bila ljubezen, da je mož ni tepel, da ni bila lačna in da je imela streho nad glavo. Za mojo mamo je bila ljubezen to, da ji je mož dal denar in da smo zgradili hišo. Bolj je bilo v ospredju to, kaj imeti. Sama sem se poročila pri 19. letih in z možem, s katerim sva skupaj preživljala srednješolski čas, je bila ljubezen velikokrat to, da je to oseba, ki me nasmeji in s katero sva oziroma imava skupne cilje.

Eden od razlogov, zakaj je Buda svojim učencem posredoval čim manj »informacij« je, ker je hotel iz njih izvabiti njihovo lastno mišljenje, novo mišljenje. Drugi razlog pa je lahko, da jim je vedno znova želel pojasniti, kako zelo si gradijo samostojno mišljenje, če se ravnajo po določenih mnenjih in pojmih.

Človek na duhovni poti, ki se drži teh Budovih pobud, spozna: vse moje predstave in verski pojmi, ki sem jih na dosedanji ustvaril v zvezi z nirvano, božjim kraljestvom, reinkarnacijo, astralno sfero, duhom, izvirnim grehom itd. niso moj jaz. Človek, ki išče hrepeni po doživetju in resnični tovrstni izkušnji. Neomajno ve, da je doslej le verjel in slutil, morda je dojel z razumom. Toda še ne živi iz resničnosti, na katero nas opozarjajo ti pojmi.

"LJUBIM SE", čudovit stavek, mar ne?

Se ljubite, se občudujete, imate dovolj samozavesti, da si lahko rečete "čudovit/a sem"?
Marsikdo je na vsa ta vprašanja odgovoril z besedo "NE"!

Sliši se tako lahko, a vse eno težko za marsikoga od nas. Ne dolgo tega sem se tudi sama spraševala, kako je možno, da so si ljudje tako všeč, kako se lahko sploh zaljubijo vase, kaj je tako lepega na njih. In prav ti ljudje, živijo srečno in zadovoljno življenje. V čem je trik vsega tega, sem res zmožna zaljubiti vase?! Moj odgovor je pritrdilni, "JA"!

Ameriški športni strokovnjaki so sprejeli nove smernice, koliko lahko trenirajo odraščajoči otroci, da ne pride do poškodb in dolgoročnih zdravstvenih posledic.

Prvo priporočilo je, da naj se otroci ne ukvarjajo samo z enim športom oziroma naj specializacijo odložijo, kolikor je le mogoče. Poleg tega morajo imeti vsaj dva dni v tednu za počitek, enega samega športa pa ne smejo trenirati več kot osem mesecev na leto. Nove smernice priporočajo tudi, da otrok na teden lahko trenira toliko ur, kot je star, in da naj se ukvarja le z enim športom na sezono.

Piše: Vesna V. Godina v Vivi www.viva.si

Podarjamo odnose, ne stvari
Spet je tu december in skupaj z njim decembrska praznovanja. In spet, kot že nekaj let zapored, pišem besedilo v bran obdarovanju. Zadnja leta se je namreč začela širiti logika, podprta z najrazličnejšimi argumenti, po kateri je obdarovanje nasploh - in decembrsko še posebej - nesmiselno. Tako lahko slišimo, da je obdarovanje zgolj nepotrebno zapravljanje denarja, ki ga imamo tako ali tako premalo.

Da z decembrskim obdarovanjem zgolj neposredno polnimo žepe trgovcev, posredno pa služimo kapitalu. Skratka, da decembrsko obdarovanje ni nič drugega kot molzenje naivnih porabnikov.

Mir srca je sposobnost videti tudi nevidno in vstopiti v polje sigurnosti. Nemir – vsi ga še predobro poznamo. Nikoli nimamo dovolj časa, da bi opravili vse, kar naj bi opravili. Zdi se da čas teče vedno hitreje, mi pa capljamo vedno bolj za njim. Pogosto ga hočemo ustaviti v zmotnem prepričanju, da bomo imeli potem več časa, da bomo v miru naredili vse, kar nam je obtičalo. Vendar se zdi, da se za takim ustavljanjem skriva zmota, to je prej nemir vzrok za čas in ne posledica časa. Da, če natanko pogledamo, se zdi, da je nemir istoveten s časom.

Naši čuti so orodja zunanjih želja- želja do stvari tega sveta. Želje so tisto, kar nas stalno zadržuje v gibanju, naše srce vedno znova vznemirjajo nove želje, kar se mora končno odraziti s čuti. Želje nas povezujejo s časom in prostorom. Priklenjeni na naše umirljivo snovno telo, so gnani z nemirom željnega srca, kot urno nihalo nihamo sem ter tja med poloma nasprotij. Tako postanemo sužnji zemeljskega časa in prostora. Šele po dolgih izkušnjah iz mnogih inkarnacij končno v nekem trenutku odkrijemo, da nam stopanje skozi obdobja ne prinaša stalnega miru, ampak nas zapleta v vedno nove iluzije.

Dragi prijatelji, kakšno srečo imamo, da živimo v teh norih časih, ko je Konec Sveta na sporedu skoraj vsak mesec. Koliko smo jih do sedaj že preživeli, ne da bi sploh vedeli, da je za nami še en Konec Sveta.

Daniel Larimer, ki je napovedal oktobrskega, je očitno ugotovil, da se da s prodajo apokaliptičnih napovedi dobro zaslužiti, zato je - če verjamete ali ne - napovedal že naslednji Konec Sveta. Na srečo nam ne bo treba dolgo čakati, saj je na vrsti že v torek oziroma sredo 17. ali 18. decembra 2024.

Možno je, da je Daniel postal odvisen od Koncev Sveta in da vsakič znova biblijo toliko časa preračunava, dokler mu namišljeni bog ne pokaže novega datuma. »Bog, ki si v nebesih, usmili se me in mi daj nov Konec Sveta.«

O prepričanju, da čustev ni dobro kazati, ki nas »sili«, da svoja čustva skrivamo, sem že pisala. Pri mnogih ljudeh je prav to prepričanje tisto, ki je v ozadju neustreznega ravnanja s čustvi. Kaj pa je v ozadju tega prepričanja? No, tam pa pri večini kraljuje strah.

Hecno, ne samo, da zatiramo t.i. neprijetna čustva, zatiramo tudi čustva, ob katerih se počutimo dobro. Pa ste se kdaj vprašali, čemu je tako? Kaj pravzaprav z odsotnostjo izražanja čustev zasledujemo? Kaj koristnega zase dobimo s tem, ko ne povemo, kar čutimo? Verjeli ali ne, običajno je v ozadju zatiranja čustev želja po tem, da nas drugi vidijo kot dobre, vredne spoštovanja in ljubezni. Pogosto namreč verjamemo, da bomo, če ne bomo izražali čustev, pri drugih dosegli prav to.

Objavljam prevod dela intervjuja z Margrit Coates, svetovno strokovnjakinjo za terapevtsko delo z živalmi na holistični način. Margrit Coates je s svojim pionirskim delom odprla nove poti za zdravljenje živali. Njena sposobnost komuniciranja z njimi pa je postala legendarna v Veliki Britaniji.

Je soustanoviteljica klinike za naravno zdravljenje in avtorica 6 knjig. Intervju so pripravili na hrvaški televiziji HRT 3 in je v celoti dostopen tudi na spletni strani https://www.youtube.com/watch?v=z1F9hk2WYKw&feature=youtu.be

Po mesecih čakanja in prehojenih puščav, pragozdov, širnih dolin in nepreglednih višav je prispel pred tempelj. Živčno je postal pred mogočnimi vrati. Prišel je tako daleč, da bi osebno povprašal veliko tantrično svečenico o njenih modrostih in jo prosil za nasvet. Vedela je, da prihaja, čakala ga je.

Ponižno je prestopil prag in odšel do nje, da mu razkrije skrivnost, kako postati boljši ljubimec.

"Kaj moram narediti, da bom osrečil svojo ženo?" je vprašal. "Prosim, nauči me tehnik, razkrij mi svoje skrivnosti, kako postati najboljši ljubimec tega sveta."

Ne trpimo le ljudje zaradi porušenega ravnovesja črevesne flore, ampak tudi živali. Zatorej, ko boste naslednjič pri vašem mucu ali psu opazili diarejo, zaprtje, vetrove, izgubo apetita, slab zadah, pomislite na to, da ima lahko težave zaradi porušenega ravnovesja črevesne flore. Zakaj je le ta pomembna, kaj jo ruši in kaj lahko storimo, da ji povrnemo ravnovesje?

POMEMBEN STEBER ZDRAVJA
Tako kot pri ljudeh, tudi pri živalih (sesalcih) ravnovesje črevesne flore predstavlja pomemben steber zdravja. Zakaj?

Odnos do živali je postal za ene ekonomsko, za druge okoljsko, za tretje pa ideološko vprašanje. In nihče, vključno z najbolj zagretimi »reševalci sveta«, ne vidi več celote in kompleksnega odnosa, v katerega smo vpeti vsi, ki prebivamo na tem planetu. 

Na eni strani imamo skrajnost, v kateri smo kure, goveda, pujse in druge rejne živali za potrebe človeka degradirali na nivo surovine, ki jo proizvajamo v masovnih taboriščih in kot po tekočem traku. Na drugi pa je skrajnost, v kateri nekatere izbrane živali negujemo, občudujemo in se jim posvečamo še bolj kot svojim otrokom. Kolikokrat v parku slišite, pridi k mamici, ko nekdo kliče svojega kužka? Daj atiju tačko?

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Hvaležnost dviguje vibracijo in odpira vrata pozitivnim spremembam v prihodnosti
Decembru pravimo veseli december zato, ker se poslavljamo od starega leta. Ker je čas praznovanj in smo polni želja, upanja in pričakovanj, kaj nam bo prineslo novo leto. Hkrati pa so decembra tudi najdaljše noči in najkrajši dnevi. Vrh je enaindvajsetega decembra, ko se zgodi zimski sončni obrat in se začne dan počasi daljšati, v naše življenje pa prihaja več svetlobe.

Kako vzdržati ta čas, ko se pogosto v nas zajedajo tudi temne misli, črnogledost, potrtost, in kako prenesti več svetlobe v svoje življenje - o tem smo se pogovarjali z Lorello Flego. Najbolj je izpostavljena kot modna strokovnjakinja, tokrat pa jo bomo povprašali za nasvete s področja njene poklicne izobrazbe; je diplomirana psihologinja.

Prijateljica mi je rekla, da ji ni všeč, ker pišem proti veri.

Nikoli nisem pisal proti veri niti nikoli ne bom. Večina ljudi ne loči vere od religije.

Vera kot zaupanje v univerzalno silo, ki nas vse živi je eno
religija pa je je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do Boga.

Sam ne hodim v cerkev, ne molim očenaša in zdrave Marije,
niti ne ponavljam kakih manter, niti ne delam kakih dihalnih vaj ali asan.

Piše: Anina Lidija Polajžer

Samski stan postaja dandanes vedno bolj pogosta praksa pravzaprav kar vseh generacij. Partnerstva so postala drugačna, vedno več ljudi je nezadovoljnih v svojih zvezah in nikakor ne moremo več mimo dejstva, da razpada vedno več dolgoletnih zvez, ki so nam na prvi pogled delovale popolne, sedaj pa posamezniki odkrito priznavajo, da so živeli le navidezno pravljico in da so globoko v sebi nesrečni.

Takšna nesrečna partnerstva so bila najverjetneje stalnica tudi pred časom, razlika je le v tem, da je pogum posameznikov po iskanju osebne sreče vedno večji in je tako danes vsakdo lažje odkrit tako do sebe kot tudi do bližnjih in do okolice.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Z vilinskimi simboli presežemo omejitve, ustvarjamo ravnovesje in živimo zavestneje
»Vilinski simboli niso zgolj lepe risbice, ampak sistem energijskih znakov, ki nas z ravno pravo mero vodijo in podprejo na naših poteh in dejanjih.

Pred dvema desetletjema so mi odprli nov pogled, kako lahko z energijskim pristopom obvladujemo sebe in kreiramo svoje življenje. Dajejo nam moč, da presežemo omejitve, ustvarjamo ravnovesje in živimo zavestne je,« vilinske simbole opisuje njihova ambasadorka Maya Peron Strel.

Devet znamenj, da je vaš partner vaša sorodna duša. Nekateri bodo ob besedni zvezi "sorodna duša" začeli zavijati z očmi. Ideja, da obstaja neka čarobna oseba, v katero se boste zaljubili na prvi pogled in z njo uživali brez prepirov in izzivov, pač ni realistična.

Mnogi pa so imeli srečo in spoznali nekoga, s katerim so se na neki globlji ravni takoj povezali in ki jim je pomagal pri osebnostni rasti. Recimo, da to osebo lahko označimo za sorodno dušo. 
Za vse, ki se sprašujejo, ali spadajo med te srečneže, je skupina strokovnjakov s področja ljubezni in odnosov sestavila seznam znamenj, ki naj bi kazala na ljubezen duš dvojčic.

Je lahko nekdo srečen, ne da bi bil srečen? Lahko. Vse je odvisno od našega življenjskega pogleda, ki ga kot oseba imamo. Če ima nekdo, kar je v njegovih očeh pomembnejše od enostavne, navadne vsakdanje sreče, potem je vsemu navkljub lahko srečen.
Le kakšna je ta mogočna sila, ki daje nekomu, prostost da se dvigne iznad zunanje ali notranje nesreče in da le to doživi kakor srečo?

Friedrich Schiller nemški pesnik in filozof je v svojem delu O vzvišenem rekel, da občutek navdušenja nad nečem ustvari mešanico veselja in žalosti. Glede na splet teh dveh nasprotujočih si občutkov je sklepal, da smo ljudje opremljeni z dvema nasprotnima naravama. Ko se nam v nekem trenutku posreči, da se dvignemo nad svoje okoliščine, se nam zdi, da je potrebuje običajno naš duh manj čutilnih spodbud.

Spremembe, tako si jih želimo a vendar ali se upamo stopiti na novo pot?

Si pripravljen-a sprejeti končno odgovornost zase, za svoje življenje, končati z »jamranjem«- nič se ne da? Pot dolgoročnih sprememb je počasna, ne gre čez noč in potrebna je vztrajnost, želja, cilj in verjeti vase...

Ljudje smo »narejeni«, da imamo radi najlažjo, najkrajšo pot, ki jo lahko dosežemo s čim manj truda. Zato tudi posegamo po raznoraznih dietah, jemljemo prehranske dodatke, hodimo v fitnese in da bo boljši rezultat pijemo/jemo razne praške/proteine...... A žal je to kratkoročno in za povrh ima še neljube posledice, a ker jih vidimo šele čez določen čas, nas v tem trenutku ne zanimajo. Radi verjamemo lepim besedam, lepo zapakiranim škatlicam, ki nam obljubljajo spremembo brez truda skozi noč.

Kako deluje narava in kako milost.

Njuno delovanje je namreč nasprotno obenem pa skrito, tako se jih komaj loči.

Narava je vijačna in jih mnogo zvabi, zaplete in goljufa, ter ima vedno le sebe za cilj.

Milost pa hodi v preproščini, ogiblje se vsega slabega videza in ne nastavlja prevar.

Trump se pospešeno pripravlja, da bo po prevzemu oblasti januarja 2025 ameriškim nevernim, nekrščanom, neheteroseksualnim, imigrantom in drugim s seznama za odstrel prizadel apokaliptično grozljivi Konec Sveta. Da bi lahko uničil ZDA in jih spremenil v Trumpovo Kraljestvo, potrebuje primerno ekipo, zato izbira samo sebi enake.

Večino njegove ekipe predstavljajo obsojeni spolni predatorji kot prva linija fronte. Očitno imajo pri njegovi izbiri vlade prednost spolni nasilneži. Tem je dodal še zagovornico cepiv proti covidu Janette Nesheiwat in homoseksualnega milijarderja Scotta Bessenta, s čimer je poskrbel, da bo ta ekipa še hitreje razpadla od prejšnje, od katere je večina končala v zaporu namesto Trumpa.

Potencial po mojem mnenju in razumevanju pomeni neko silo ali moč, možnost ali opcijo, da bi nekaj razvili. Pogosto svoje potenciale ne razvijemo, bodisi da ne vemo, da jih nosimo v sebi ali pa so nam kdaj v preteklosti povedali, da po vsej verjetnosti iz nas nič ne bo in so naši potenciali ostali neizkoriščeni. Se pogosto dogaja.

Danes pa imam pred očmi potencial, ki ga nosi odnos med dvema posameznikoma, ki sta se zaljubila in odločila skupaj zaživeti. Govorim o partnerskem potencialu, ki se ga ima za zlahka samoumevnega, v resnici pa preveč parov omenjeni potencial uničuje s kreganjem, jezo, ljubosumnostjo in kar je še težkih čustvenih stanj, ki se generirajo iz nerazumevanja lastne odgovornosti v odnosu.

Človek očesa

Gre se za iz ljubezni brezpogojno sprejemanje človeka takega kot je, brez želja po posedovanju in brez zavračanja, brez navezanosti, ki bi rada prisvojila lepše dele njega, ali grajala kar mu ni po očesu všeč.

Kakorkoli človek je tak kot je, nekdo je lep in urejen, nekdo je delal cel dan in gre domov neurejen, vendar lepota je v obeh, če nekaj doživljamo kot lepše, pa ne vidimo resnice, in je to samo merilo lepote šablona, po kateri merimo, ki pa zagrne pristno, doživljanje človeka in je to doživljanje očesa in tako doživljanje očesa, nikoli ni in tudi ne more biti realno.