Posledice slabo obravnavanega in ne reguliranega področja občutijo vse demografske skupine prebivalcev, zlasti pa prizadenejo mlade, ki se ob svojem vstopu v samostojno življenje srečujemo še z mnogimi drugimi izzivi, kot sta iskanje primerne zaposlitve in stanovanja - področji, ki mladim prinašata mnogo negotovosti.

Na MSS ugotavljamo, da razmere niso sprejemljive - pomanjkljivo sistemsko reševanje vprašanja duševnega zdravja, stigmatizacija duševnih motenj in otežen dostop do strokovne pomoči najbolj prizadene ranljive skupine,  kamor spadamo tudi mladi. Pomanjkanje specializacij na področju strok, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, ter s tem kadra, ki bi bil primerno usposobljen in bi lahko razbremenil neskončne čakalne vrste pacientov pri preobremenjenih specialistih, nakazuje na dejstvo, da vse premalo ljudi prejema primerno strokovno pomoč, kar znižuje kakovost posameznikovega življenja in njegovo aktivno vlogo v družbi.

»Življenje ne pozna lekcij, ki bi bile ustvarjene in namenjene za našo rast.«

Pogosto lahko naletimo na nauk, da moramo svoje trpljenje sprejemati kot lekcije, ki naj bi nam jih življenje namenjalo za našo rast. Pa je to res? Je naš razvoj res stvar tega, kolikokrat bomo trpeli in bili na življenjskem dnu?

Trdno stojim za tem, da je pogled na življenje, ki poveličuje trpljenje, neutemeljen in napačen. Nekaj takega, kot če bi trdili, da potrebujemo izkušnjo težkih prometnih nesreč, da bi se lahko razvili v dobre voznike.

Bolj ko se človek skuša otresti notranje bede in problemov, ki ga tarejo ter mu ne dovolijo živeti v radosti in sožitju s samim seboj ter s svetom, bolj pred njimi postaja nebogljen in nemočen.
Da, lahko se začasno pojavljajo stanja navidezne harmonije in sreče, a kaj kmalu taka trenutna stanja prekrijejo isti stari vzorci.

Ko se mu je že zdelo, da je »našel« orodje ali način in, da se je rešil iz začaranega kroga problemov, ga resnično življenje in dnevni izzivi ponovno postavijo na začetek.

Misel-Sami vemo s čim vse hranimo tisto kar podcenjujemo.

In tudi zakaj je resnica ujeta se na koncu članka in tudi v nas razkrije.

O sliki
V ptičji kletki tiho žari obraz luninega srpa-ujeta resnica, ki ne izgine, temveč potrpežljivo sprejema, kar ji svet ponuja. Roka od zunaj ji nežno ponuja žlico pokvarljive rdeče tekočine, ki prihaja iz govoric: jeze, sovraštva, apatije, prezira… in laži.

Na vrhu slike je zapisano: “Tisto, kar podcenjujemo, hranimo bolj, kot si priznamo.” Ta misel razkriva, da v človeku obstaja lakota po nečem resničnem, a jo pogosto hranimo z napačnimi snovmi-z zamerami, prikritimi bolečinami in neizrečenimi resnicami.

Kaj je ljubezen?
Ljubezen - koliko razmišljanj, sanjarij, pesmi, izpovedi, filmov, knjig . je povezanih z njo! Z ljubeznijo se v življenju srečujemo na mnogo načinov. Dovolj je, da gremo na ulico, prižgemo televizijo ali radio, odpremo knjigo - povsod je prisotna. Ljudje besedo ljubezen različno dojemamo in doživljamo.

Če bi naredili anketo o tem, kaj komu pomeni ljubezen, bi verjetno dobili celo paleto raznovrstnih odgovorov, vsi pa bi izžarevali prijetno energijo, pozitivnost, povezovalnost, vključujočnost . Kako bo človek razumel in doživljal ljubezen, je odvisno tudi od njegove starosti, izkušenj in predvsem od njegove osebno-duhovne zrelosti.

»Kdor upravlja s pravim znanjem o življenju, upravlja s prihodnostjo.« Mateja Kunc

Šola djotiša IzaQ:
Nepogrešljivo znanje za ustvarjalno, zdravo in izpolnjeno življenje

V duhu djotiša, nepogrešljivega starodavnega znanja, smo žrtve vselej, kadar nekaj počnemo z mislijo, da smo v to prisiljeni, ker nimamo druge izbire. Miselnost žrtve ne pomeni, da se ne borimo, ampak da mislimo, da nimamo druge izbire, kot da se borimo. Medtem ko bitke drug z drugim vsaj na videz in za kratek čas lahko dobimo, je bitka z življenjem in njegovimi zakonitostmi za nas že v naprej izgubljena.

Življenje je lahko res lepo, če z njim sodelujemo, ali pekel na zemlji, če se z njim borimo. Kako bo za nas, ni stvar usode, višje sile ali naše preteklosti, temveč poznavanja učinkov treh preprostih principov življenja in posledic naše miselne naravnanosti.

V zadnjem času se veliko govori o tem, da moramo za dobro duševno počutje znati svoja čustva izražati, ne pa jih potlačiti. Temu bi v luči dognanj življenjeslovja težko pritrdili in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker vsa čustva, ki jih čutimo, vedno tudi izrazimo, in drugič, ker nobenega čustva ni možno potlačiti.

Čustva nam omogočajo, da se lahko bolj zavedamo svojih misli. Manj prijetna čustva nas opozarjajo na misli, ki jih bo potrebno spremeniti. Ko čutimo na primer jezo, rešitev ni v tem, da jo brezkompromisno izrazimo tako, da damo drugim jasno vedeti, da smo nanje jezni. Češ, da je to zdravo in imamo do tega pravico. Precej bolj verjetno je, da bomo na ta način ustvarjali ali poglabljali konflikte, zaradi katerih bomo čutili še več jeze.

V Čistem Zavedanju ni Zla

Ena od prvih stvari, ki sem jih spoznal, ko sem se začel prebujati, je bila, da v Čistem Zavedanju ni Zla. Dojel sem, da bo to spoznanje ukinilo Zlo in popolnoma spremenilo ljudi in življenje v našem vesolju.

Zlo obsega vse dejavnosti (misli, občutki, čustva, besede in dejanja), ki škodujejo in uničujejo ljudi, živali in naravo. Zlo se izraža kot laganje (teorija) in nasilje (praksa).

Kaj o aleksandrinkah pove zgodovina? Aleksandrinke so bile ženske na začasnem, več let trajajočem delu v Egiptu. Doma so bile pretežno z goriškega in so delale predvsem kot gospodinjske pomočnice pri bogatih evropskih naseljencih. Ženske so veliko lažje dobile službo kot pa moški, kajti na dolgo pot v črno Afriko so se najbolj pogosto odpravljala mlada dekleta-dojilje tujim otrokom, kar je bilo sicer najbolje plačano, sam položaj mater pa nadvse tragičen ter usoden za družinsko življenje.

Pretrgana je bila vez med otroci in mamo, nemalokrat se je tudi pripetilo, da so uboge ženske, ki so se žrtvovale za svojce in lastno premoženje, postale zasovražene. Otroci so se k njim obračali z mržnjo, saj nikakor niso mogli razumeti, kako in zakaj so odšle stran od njih, vaški obrekljivci so jim zavidali in jih prezirali zaradi njihovega navidez lahkega življenja in denarja, ki so ga pošiljale v domovino k domačim.

Piše: Anja Drašler v novih Misterijih, www.misteriji.si

Dr. Dean Ornish o zdravem in prerojevalnem življenjskem slogu
Dean Ornish je prvi srčni kirurg na svetu, ki se je, že pred štiridesetimi leti, odpovedal kirurškemu nožu in je namesto z njim srčne bolnike začel zdraviti s spremembo življenjskega sloga. S poudarkom na prehrani, zasnovani na polnovrednih rastlinskih živilih.

Njegova najnovejša knjiga Življenjski slog, ki razveljavi bolezni - kako lahko preproste spremembe življenjskega sloga obrnejo potek večine kroničnih bolezni, ki jo je napisal skupaj s svojo ženo Anne, je v slovenskem prevodu pravkar izšla pri Ara založbi.

Šola se je začela, zato bodo naslednji nasveti zelo dobrodošli ...
Kava nam odraslim lahko zjutraj zelo pomaga, a je otrokom ne dajemo zaradi kofeina. Kofein nas zbudi, saj pri zaužitju stimulira delovanje centralnega živčnega sistema, poveča našo budnost in zvišuje nivo energije, dokazano povečuje tudi sposobnost koncentracije in mentalne sposobnosti.

Seveda se ti učinki kofeina razlikujejo od posameznika do posameznika, za veliko odraslih ljudi pa velja jutranja kava za pomoč in uvod v začetek dneva.

Tudi če smo na vsak način predani svoji pozitivni usmerjenosti in naravnanosti, nam včasih pot prekriža - življenje. Kljub našim najboljšim nameram, se bodo našli trenutki, ko nas bo rezultat lastnih dejanj nekoliko zanesel s smeri.

Ko se to zgodi, ni razloga, da bi se obtoževali. Samo prepoznajmo, sprejmimo, se kaj iz tega naučimo in se premaknimo spet naprej v pozitivno smer.

Tako zmagovalci kot poraženci se spotaknejo. Razlika je samo v tem, da so se zmagovalci naučili, kako se hitro pobrati.

Smisel življenja ni nekaj, kar bi morali v življenju najti, temveč nekaj, kar moramo življenju dati.

Danes vas vabim k razmisleku o vprašanju, kaj je smisel življenja. To vprašanje bi lahko postavila tudi drugače. Na primer, kaj je tisto, za kar živimo ali pa, zakaj smo na tem svetu?

Mene najbolj prepriča odgovor, da je smisel življenja v tem, da čim večkrat v čim večji meri živimo čim boljšo verzijo sebe.

Kako pa lahko vemo, kaj je čim boljša verzija nas?

Prvi vtis, ki si ga ustvarimo o nekem, temelji na neverbalni komunikaciji. Če ne veste, ali ste pritegnili žensko ali ne, preverite, kaj vam sporoča neverbalno. Nekatere kretnje so jasni znaki, da ste vzbudili pozornost druge osebe. Ženske tako moškim nehote sporočajo, kdaj si želijo svojega sogovornika bolje spoznati. Naslednjih deset znakov bo moškim dalo jasen znak, da so na dobri poti. 

Dotikanje las
Z bežnim in zapeljivim dotikanjem las vam sporoča, da uživa v vaši družbi. Če se las dotika neprestano, to nakazuje na to, da je živčna in negotova o vas. 

Kako priročno …

Vseeno, ali gre za grah, koruzo ali gobe, zelenjava v pločevinkah je zelo priročna za takrat, ko je hladilnik prazen, trgovine pa zaprte. Pločevinke se najdejo v vsaki kuhinji in čeprav se konzervirana zelenjava po okusu in videzu ne more primerjati s svežo, obstaja trik, kako jo pripraviti, da bo okusnejša in bolj privlačna za oko. Skrivnost je v pečici.

Vsebino pločevinke položimo v skledo in dobro splahnemo pod hladno vodo. Ko jo odcedimo, jo začinimo z najljubšimi začimbami (po želji nežno pokapamo z olivnim oljem) in položimo na pekač, obložen s peki papirjem. Pekač z zelenjavo položimo v pečico in na 220 stopinj pečemo približno 20 minut, dokler zelenjava ni hrustljava.

Vsako naše prepričanje se odraža v naši realnosti. Tudi prepričanje, da je življenje stresno.

Življenjeslovje uči, da stres sam po sebi ne obstaja. Nič takšnega ni, kar bi nam lahko samo po sebi ustvarjalo stres: ne odnosi, ne družina, ne služba, ne zdravje, ne finance, ne današnji tempo življenja … Nesporno je, da zaradi vsega naštetega lahko doživljamo tudi tako težka čustva, kot so nemoč, tesnobo ali brezup. Toda ta čustva niso nekaj novega - ljudje so jih doživljali, od kar svet obstaja.

Če jih doživljamo in če so intenzivno, je dejstvo, da si z njim zlahka porušimo stanje homeostaze in ogrozimo zdravje ali kako drugače trpimo. Ampak enako neizpodbitno dejstvo je tudi, da je samo od nas odvisno, ali ga bomo doživljali in predvsem, kako intenzivno ga bomo doživljali. Samo od nas je odvisno, ali se bomo osredotočali na problematično plat svoje situacije, ali se bomo zavestno naravnavali v iskanje rešitve.

Izraz »študentska hrana«, ki ga uporabljamo za mešanico semen, oreščkov in suhega sadja, ni nastal brez razloga. Splošno znano je, da si s tovrstnimi živili izboljšujemo kognitivne sposobnosti.

V oreščkih se skrivajo dragocene maščobe omega 3 ter številni vitamini skupine B in vitamin E, o katerih vemo, da upravljajo presnovo celic ter prispevajo k povišanju energije in zmanjšanju stresa.

Že starodavniki so takrat, ko se je vse zdelo brezizhodno, izbrali pot navznoter – meditirali so, kontemplirali in iskali novo vizijo sredi največjega kaosa. Povezali so se z višjo inteligenco in ta povezava bo v prihajajočih časih nujna, ključna.

Zato …
Meditirajte o svoji poti in poiščite novo vizijo, kot so to počeli starodavniki, ki so znali najti mir sredi največjega kaosa. Danes je pot navznoter izziv, ker smo tako močno okupirani z zunanjimi dejavniki in zunanjim svetom. Poleg tega nas ovira cona udobja – popolna iluzija zunanjega sveta. V coni udobja v resnici ostane tisti, ki se boji spremembe, je v strahu. A edina prava pot sta pot navznoter, ki nas poveže z višjo božansko inteligenco, in pot spremembe. Te nas čakajo, brez dvoma.

DANAŠNJA ODLOČITEV - JUTRIŠNJA USODA
Vaša usoda je v glavnem posledica vaših ozaveščenih ali neozaveščenih preteklih odločitev. Se strinjate? Verjetno je kdo med vami, ki se povsem ne strinja, zato bom uvodno trditev skušal malo bolj razčleniti. Soglašam s tistimi, ki menite, da vse pa res ni od vas odvisno. Prav zato pa sem zapisal, da je vaša usoda v glavnem (beri: ne povsem, v veliki meri pa) posledica vaših preteklih odločitev.

Razumljivo je, da potresi, poplave in druge elementarne nesreče niso posledica vaših odločitev, vendar ne glede na to, kaj vas doleti - vedno imate možnost izbire. Vedno ste vi tisti, ki odločate o tem, kako se boste odzvali v določenih razmerah. Tudi, ko gre za naravne nesreče je zelo pomembno, kako boste ravnali v takšni situaciji, saj je pogosto prav od vašega odziva odvisno, kako jo boste odnesli.

Nihče se ob rojstvu ne rodi kot nepopisan list, niti v smislu telesnih danosti niti značajskih potez. Zato o svojem značaju pogosto razmišljamo kot o prirojenem delu osebnosti, ki je, kakršen je, in nam od rojstva do smrti kroji usodo. A se motimo. Res je, da je značaj naša stalnica, ker se skozenj vse življenje izražamo. Ni pa res, da se značajsko ne moremo spremeniti in bi nam značaj zato po svoje krojil usodo.

V resnici se značajsko nenehno spreminjamo in sicer iz dveh razlogov: ker nikoli doslej v podobnih situacijah nismo imeli istih izkušenj, kot jih imamo danes, in ker so okoliščine, na katere se odzivamo, vsakič vsaj nekoliko drugačne.

Večina ljudi si želi pametnega partnerja, nekatere inteligenca celo spolno vznemirja.

Inteligenca je visoko na seznamu lastnosti, ko izbiramo partnerja, toda ali to velja tudi za zelo visoko raven inteligence, je zanimalo psihologe. Pričakovano se je inteligenca pokazala kot ena od najbolj zaželenih lastnosti, njena privlačnost pa je začela naglo upadati potem, ko je IQ presegel 120. Najbolj privlačni so torej ljudje z IQ 120, vse, kar je čez, pa je preveč in manj zanimivo.

Piše: Anja Drašler v novih Misterijih, www.misteriji.si

Rastline se učijo, spominjajo in sprejemajo odločitve
Rastline so inteligentna bitja z globoko modrostjo. To spoznamo, če jim le znamo prisluhniti. In znanstvenica dr. Monica Gagliano jim zmore prisluhniti. Evolucijska ekologinja je izvedla revolucionarne poskuse, ki razkrivajo, da se rastline lahko učijo, spominjajo in sprejemajo odločitve. A to še ni vse.

Z rastlinami se celo pogovarja. In te ji odgovarjajo. Dajejo ji navodila, kako naj živi in raziskuje. Rastline so jo v preroških sanjah napotile na raziskovanje k šamanu v Peru, kjer je preizkusila tudi psihoaktivne rastline.

Z dr. Monico Gagliano, raziskovalno izredno profesorico za evolucijsko ekologijo na avstralski Univerzi Southern Cross, se je za revijo Nautilus pogovarjal Steve Paulson.

Serijo člankov o številnih religioznih lažeh, nesmislih in neumnostih, ki jih New Age guru Neale Donald Walsch redno pošilja naročnikom po e-pošti, bom izdal v novi knjigi.

Zdaj imate priložnost, da spremljate, kako nastaja novo knjižno delo.

Člankom bom dodal še uvod, predstavitev življenja in dela Neala Donalda Walscha, analizo njegovih razgovorov z bogom, številne krščanske kritike njega in njegovega boga in knjigo zaključil z zaključnim zaključkom.

To bo poleg knjige o nagualizmu Carlosa Castanede, o budizmu kot edini religiji brez boga, in serije štirih knjig o križščanstvu, v kateri prvič v zgodovini človeštva predstavljam veljavne dokaze, da bog ne obstaja, še ena knjiga o religioznih lažeh, to pot o New Age religiji novega boga “Enosti”.