|  Da bi lažje razumeli simbolno bistvo goloba, ga moramo posniti iz dveh vidikov. Enega kot naravno žival, drugega kot simbol. Kot biološka žival se odlikuje z mnogimi pozitivnimi lastnostmi. Je žival skupnosti, skupine; kot simbol ponazarja pozitivne lastnosti, posebno predanost skupnosti, čistoči, miroljubnosti in pripravljenosti pomagati.
Zaradi blagosti in predanosti svojim mladićem se goloba pogosto uporablja kot utelešenje materinskega čuta in kasneje kot ponazoritev ženskega aspekta ljubezni nasplošno.
Golob je bil v mnogih starih tradicijah spoštovan in cenjen simbol. Tako je bil v preteklih časih še posebno posvečen ženskim božanstvom. Pri Babiloncih boginji Astarti, pri Egipčanih Izis, pri Rimlajnih Veneri in pri Grkih Afroditi. Vedno je bil simbol plodnosti ter ljubezni. Mnoge kozmologije opisujejo goloba kot poslanca božanske volje, ki predstavlja moč, red in, ki ohranja nižje svetove kot podobe božanskih svetov. S tem pa je simbol goloba tudi povezan s stvariteljsko božansko silo v vesolju.
Lik goloba je krasil vrh žezla visokih dostojanstvenikov, kar naj bi pomenilo, da so le-te preželi božanski principi in so o njih pričali. Posebno pomembna predstavitev goloba kot6 žrtvene živali je v starih misterijah, kjer so ga prikazali pripetega na štiri prečke kolesa. To simboliko so razlagali med drugim kot dokaz prihajajočega Jezusa Kristusa, njegove žrtve na križu. Kasneje v judovski tradiciji, je bilo ime goloba sveti simbol.«Golob« se hebrejsko imenuje IONAH. To ime srečamo spet, npr. pri preroku Jonahu iz Niniv, pri Janezu Krstniku in tudi pri Janezu Evangelistu.
Golog je simbol božanske inspiracije. V islamski tradiciji, včasih Mohameda upodabljajo z golobom na rami. Tudi v celotni srednjeveški umetnosti je golob zelo razširjen simbol. Golob na ramenu preroka je naznačeval božansko inspiracijo le-tega ter njegovo pravico učiti s pričevanjem iz duha. V posebni krščanski tradiciji je golob znan kot simbol Svetega Duha. V Stari in Novi zavezi sta njegov simbolični in mistični pomen naznačena na več mestih. Najbolj znan dogodek v Stari zavezi Svetega pisma, v katerem je omenjen, najdemo v opisu vesoljnega potopa in Noetove barka (Gen. 6-8).
Tu srečamo goloba v njegovem posebnem poslanstvu kot oznajnjevalca miru. Po vesoljnem potopu, kar simblično pomeni po očiščenju grešnega sveta, pošlje Noe najprej krokarja. Krokar simbolizira nasprotje goloba, predstavlja nesrečo in smrt. To pomeni, gledano iz človekove notranjosti, naravnanost na jaz-osebnost in s tem na smrt, do katere pride zaradi greha v smislu ločenosti od Boga. Krokar je nezanesljiv poizvedovalec, leta le med barko in zunanjim svetom, ne da bi karkoli sporočil. Ne zanima se za potrebe, za blagor skupine, skupnosti, ki ji pripada, ampak živi le sam zase.
Po krokarju pošlje Noe goloba, ne samo enkrat, ampak trikrat, vsakokrat po sedem dni, to je skupaj enaindvajset dni(21). Enako kot golob imajo tudi številke simbolični pomen. Število tri (3) pomeni popolnost in harmonijo v vesolju. Število enaindvajset (21) označije človeka, ki se zrel s pomočjo izkušnje in spoznanja na svetu, končno popolnoma obrne k duhu.
Prvič se golob vrne, ne da bi prinesel znamenje, kar pomeni, da se na zemlji še ne da prebivati. Drugič se vrne z oljčno vejico v kljunu kot znamenje za to, da je voda na zemlji upadla. Tudi oljčna vejica je simbol miru. V kljunu goloba simbolizira rodovitnost, pri Noetu simbolizira ponovno možnost prebivanja na zemlji. V alegoričnih srednjeveških upodobitvah je vodoraven let goloba, posebno z ojlčno vejico v kljunu, vedno simboliziral mir in enost, spravo na svetu. Ta simbol je obdržal do današnjega časa in ga v umetnosti ter politiki uporabljajo kot znamenje želje po miru.
V svetopisemski pripovedi pošlje Noe goloba še tretjič. Ta pa se ne vrne več, tako je krog sklenjen, mir in harmonija sta v vesolju zopet vzpostavljena.
Medtem ko srečamo pri Noetu goloba kot znanilca in simbol miru, postane v Stari zavezi Sv. Pisma tudi poslanec Svetega Duha. Kot je to opisano v Izaiji (Izaija 11, 11) je Mesija izšel iz rodu Jeseje. Jese – Izaija – je Davidov oče. Iz Davidovega rodu izhaja Mesija, kot svež poganjek iz starega debla. Prerokba oznanja, da bo na poganjku počival božanski duh. To prerokbo o Mesiji so v srednjem veku pogosto predstavljali s podobo »Jesejeve korenike«.
Iz telesa spečega Jeseja, ki je izgledal kot korenina, je zraslo drevo, v katerem so se pojavili predniki Kristusa do Marije.
Nad tistega, nad katerim je kraljeval Kristus, se je spustilo sedem golobov. Golobi utelešajo sedem darov Svetega Duha: modrost, pamet, nasvet, moč, spoznanje, pobožnost in bogaboječnost. Poleg pomena poslanca miru in prinašalca darov Sedmerega Duha ga najdemo v Svetem pismu tudi kot žrtveno žival, večinoma v povezanosti z žrtvijo očiščenja. Tako so morali npr. ob Jezusovem rojstvu po 40 dneh žrtvovati po judovskem zakonu predpisana dva goloba kot žrtev očiščevanja.
Kot poslanec Svetega Duha se golob znova pojavi ob Mrijinem oznanjenju. Tudi ta svetopisemski dogodek so v umetnosti pogosto uporabljali in vedno v povezavi z golobom. Golob simbolizira izlitje moči Svetega Duha v človeka, ki je izbran za to. Pri oznanjenju prinese angel sv. Angel Gabriel Mariji sporočilo, da bo prejela nekaj svetega, kar se bo imenovalo »Sin Najvišjega«. Med tem dogodkom se spusti Sveti Duh na Marijo v obliki goloba. To pa je znamenje, da je prišel duh v meso, da se je božansko učlovečenje uresničilo in se v duh povsem povezal z materijo.
Medtem ko golob, ki leti vodoravno, oznanja mir, pomeni golob, ki se spušča, vedno simbol Svetega Duha, ki se pogreza v materijo. Golob, ki se dviga, pa je simbol vzvišene očiščene človeške duše. Simbol goloba, ki se spušča, se ponovi pri Jezusovem krstu ob reki Jordan. Tudi tu lebdi nad njim duh v podobi goloba kot znamenje njegovega izvora iz božanskega sveta. Kasneje doživimo isto delovanje Sedmerega Duha ob Binkoštnem dogajanju. Tu predstavljajo duha ognjeni jeziki, ki se spuščajo na takratne apostole.
V svetopisemskih zgodbah je golob v prvi vrsti glasnik duha, nato pa se skozi proces vzpostavi prava zveza z duhom. Golob se spusti v za to pripravljeno dušo: sedaj simbolizira popolno izlitje moči, kot je bilo to opisano pri krstu Jezusa ob Jordanu. To je konec poti, cilj, cilj vsakega iskalca Boga: človek – njegova očiščena duša – stopi v dokončno in trdno zvezo z duhom.
Ta konec dolgega razvoja pa je tudi začetek novega dela na povsem drugačni ravni. Smrt naravne duše je rojstvo nove, novega .- notranjega človeka. Če se je duša nerazdružljivo povezala z duhom, sta duh in materija preko nje združena: Novo delo se lahko prične. Človek, krščen z ognjem, lahko odslej deli moči Svetega Duha. Je v neposredni zavestni povezavi s temi močmi, tako je postal resnični božanski sodelavec in delavec.
Tudi v Binkoštnem dogajanju gredo apostoli po krstu v svet in pridigajo. V sebi so realizirali skupnost Očeta, Sina in Svetega Duha, volje, ljubezni in miru. Vsak človek na poti odrešitve bo moral v sebi realizirati to sveto trojstvo. Potem bo posedoval božansko voljo, »Očeta«, iz katere lahko izkusi in odda modrost ljubezni«Sina«; tke nov astralni plašč in«Svetega Duha«, mir, ki presega ves razum in ga pripelje do manifestacije novega eteričnega telesa, ki omogoča nova delovanja, rojena iz vesoljne ljubezni..
Tako se golob izkazuje kot čudovit simbol za pripravo poti in dopolnitev v duhu. Kot pripravljalec poti priča o miru in ljubezni. Utira pot k Bogu z njemu lastnimi lastnostmi, čistostjo, ponižnostjo, miroljubnostjo in predanostjo. Človek gre tako lahko povedano simbolno, po »poti gloloba«. Izhodišče »poti goloba« je mirno skupno življenje z drugimi ljudmi na zemljski ravni. Na duhovni ravni pa človek prevzame njegove kreposti,
- s pomočjo teh kreposti postane pripravljajec poti in oznanjevalec Boga.
- Iz oznanjevalca kraljestva postane njegov prebivalec in doživi zavestno povezavo s Svetim Duhom.
Prva stopnja te poti je torej priprava. Tu uteleša golob zlasti plodnost in ljubezen. Učenec na poti razvije željo po odrešitvi, ljubezen do božanskega sveta in prejme sadove v obliki novih spoznanj, vpogledov, občutenj in dejanj. Na drugi stopnji poti je golob – kot v Stari zavezi, oznanjevalec božanskega sveta, da bi nato na tretji in najvišji stopnji postal simbol povezave med duhom in materijo, kot je opisano v Novi zavezi Sv. Pisma.
Miran Zupančič |
NE ZAMUDITE
