Če je v vajini zvezi prisotnih vseh teh pet »pravil«, sta na dobri poti, da bosta še dolgo skupaj.

Spoštujeta medosebne razlike
Ko pari o medosebnih razlikah govorijo kot o izzivih in ne o katastrofi, je to dober kazalec za uspešno in dolgotrajno zvezo. Dobro se zavedata, da sta si različna, tako kot smo si vsi, a to spoštujeta, sprejemata in ne poskušata spreminjati drug drugega, temveč uživata v vajini raznolikosti, piše portal 24Sata.

(Tomaž) Rekel si mi, da so nemir, jeza, agresivnost in še kaj povezani tudi s hrano. Ali misliš, da ima hrana močan vpliv na naše razpoloženje?

(starec) Precejšen. Hrana nedvomno odraža človekovo miselnost in odnos do sebe in okolja. Hrana omejuje miselnost in razpoloženje, velja pa tudi obratno: miselnost določa izbor hrane. Ali si že videl kakega duhovnega učitelja, mesojedca in debeluharja? Debelost je znak nezmernosti ali celo odvisnosti, kar nista odliki duhovno razvitega človeka.

Ali ne upodabljajo Budo kot debeluščka?

Res je, a močno dvomim, da je bil Buda res takšen. Z debelostjo morda želijo poudariti njegovo obilje. Bil je asket, asketom pa je hrana zelo postranska stvar. Pridigati o miroljubnosti in ljubezni, ob tem pa podpirati ubijanje, pa čeprav za prehrano, je nezdružljivo.

Ko je prva čakra nepovezana z zemljo, spodnja središča ne morejo prekiniti čustveno razsipanje. Tukaj ni nobenega izhodnega kanala. To razsipavanje se obrne v toksično usedlino, ki se prime na stene čakre in upočasni njeno vrtenje. Ko se usedline nabirajo v naši drugi čakri (kjer se nahaja odgovor borba-ali-pobeg), si razlagamo svet kot sovražen in agresiven.

Solarni pleksus, srce in grlena čakra (tretja, četrta in peta) so hranjene s finejšimi energijami ljubezni, sočutja in empatije. Niso oskrbovane z nobenimi prebavljenimi emocijami. V težave pridemo takrat, ko želimo prebaviti težke emocije in občutke z našo srčno čakro, takrat dobimo emocionalno zgago. Nebeške čakre so hranjene s subtilnimi spiritualnimi energijami.

V letu 2018 je izšlo veliko število člankov o dokazani učinkovitosti kanabidiola, medicinske konoplje – cele rastline in celo o učinkovitosti »doma pridelane« konoplje za zdravljenje najtežjih oblik otroške epilepsije, cerebralne paralize, avtizma in nekaterih pridruženih motenj, zlasti vedenjske hiperaktivnosti. Vsi članki navajajo, da imamo danes na voljo prepričljive dokaze o učinkovitosti takih preparatov.

To dokazujejo študije na velikem številu otrok, mladostnikov in mladih odraslih, temelječih na trdnih dokazih stopnje 1 – tako imenovanih dvojno slepih, s placebom nadzorovanih kliničnih študij, kot tudi njihovo dologotrajno uporabnost in predvsem dolgotrajno jasno dokazano varno uporabo. Dokazano je bilo tudi, da se dopolnilna uporaba kanabinoidov pri zelo trdovratnih epilepsijah (encefalopatijah) odlično sklada z nekaterimi protiepileptičnimi zdravili, ki jih taki otroci jemljejo.

Večna dilema, vsaj za mene, je vprašanje ali smo se v svet polarnosti kot zavest prišli izkusiti sami ali pa je nekje na tej poti nekdo posegel v naše izkustvo in našo evolucijo.

“V naši realnosti je vse dvojno, vse ima pole, vse ima svoj par nasprotij.
Ekstremi se srečajo, vse resnice so le pol-resnice, vsi paradoksi se lahko uskladijo.
Prava narava polarnosti je, da so nasprotja enaka, le različna v stopnji ali razsežnosti.”

Na splošno mi je blizu razmišljanje, da v odsotnosti tistega kar ti nisi, ti nisi. To samo pomeni, da se ne bi mogli identificirati, če ne bi imeli nasprotja. Npr. ali bi lahko vedeli, da je nekdo vitek, če bi bili vsi debeli?

Virusi, ki so zelo pogosti tudi v Sloveniji ...
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da so humani (človeški) papilomavirusi (HPV) tisti virusi, s katerimi se pogosto okužijo ženske in moški, tako v Sloveniji, kot tudi drugje po svetu.
"Obstaja več kot 200 različnih genotipov HPV. Okužba s HPV je spolno prenosljiva, kar pomeni, da se širi pri različnih oblikah spolnih odnosov," opisujejo.

Okužba s HPV lahko po njihovih navedbah povzroča predrakave spremembe in raka materničnega vratu, genitalne bradavice (kondilome) in papilome grla: "HPV so glavni vzrok za nastanek raka materničnega vratu, povezani pa so tudi z nastankom drugih rakov, tako pri moških, kot pri ženskah."

Sona, eden Budovih učencev, utrujen od puščavniškega življenja, polnega odrekanj, se je prepustil življenjskim užtikom. Buda ga je vprašal:

“Otrok moj, si kdaj igral na lutnjo?”

“Sem,” odvrne Sona.

“Potem povej, če so strune na lutnji premočno zategnjene, ali bo glasbilo dalo pravi ton?”

“Ne.”

Na Božični dan sem videla na socialnih medijih, poleg vseh nasmejanih obrazov, kako je prostovoljec brezdomcem delil oblačila.Zamislila sem se, kako večina od nas uživa v pojedinah, katerih je vedno preveč, nekje pa so ljudje, ki potrebujejo samo posvečen čas in morda kakšno obleko ali malo hrane. Kako malo bi bilo potrebno, da si nekatera velika podjetja, ki stran mečejo hrano in obleke, namesto v razreze in med odpad, aktivirale posameznike, ki bi si vzeli čas za najšibkejše člene. Je to težko?

Kasneje sem si vzela še čas za filmski maraton s hčero, kjer sem se nasmejala, predvsem pa zamislila.

(Tomaž:) Stari, veš česa me je v življenju najbolj strah? Sploh ne smrti. Najbolj se bojim trpljenja, bolečine. Bojim se, da bi moral umirati v hudih mukah. Daj razloži mi malo natančneje, kako deluje mehanizem bolečine.

(starec:) Bolečina je res zanimiv fenomen. Ima zelo pomembno vlogo pri razvoju zavesti. Zanimivo je, da je največji del bolečine nepotreben in bi se ji z manj blebetanja uma z lahkoto izognili. Bolečina je nujna vse dotlej, dokler se istovetiš s svojim umom oziroma dokler si nezaveden v duhovnem smislu. Bolj se istovetiš z umom, več je je. Pojavi se vedno, kadar obstaja kaka oblika nesprejemanja, nezavednega odpora proti temu, kar je. Na miselnem nivoju upor predstavlja obliko sodbe, na čustvenem pa negativnosti. Bolečina ustvarja sama sebe vse dokler nenadzorovani um upravlja s tvojim življenjem. Bolj ko spoštuješ in sprejemaš sedanji trenutek, manj si podvržen bolečini, trpljenju in egoističnemu umu.

Lepota je, podobno kot resnica, ljubezen ali svoboda, skrivnost, ki ji človek nikoli ne pride povsem do dna. V Firencah, ki so bile v 15. stoletju žarišče renesančnega preporoda, so se na florentinski Akademiji, zasnovani po zgledu atenske platonske Akademije, okoli njenega voditelja in enega najpomembnejših renesančnih filozofov Marsilia Ficina zbirali filozofi, znanstveniki, slikarji, pesniki …

Napajali so se predvsem v antični filozofiji, zlasti pri Platonu in Plotinu, pri čemer se je znova obudilo poglobljeno zanimanje za lepoto. Ognjevite razprave o tej večni skrivnosti, ki so se vnemale na Akademiji, so bodrile ustvarjalni zanos umetnikov in raziskovalni nemir znanstvenikov. Lepota je bila tudi neločljiva življenjska sopotnica Giordana Bruna, prav tako pomembnega nosilca renesančnega impulza, čeprav ni bil član Akademije, saj je bila ta ob njegovem rojstvu že dobre pol stoletja zaprta.

Okoljske organizacije so zelo razočarane ...
"Leto podnebnih katastrof in resno opozorilo vrhunskih svetovnih znanstvenikov bi morala prinesti veliko več. Namesto tega so vlade vnovič razočarale ljudi z ignoriranjem znanosti in položaja ranljivih. V času, ko celotnim nacijam grozi izumrtje, prepoznavanje nujnosti smelejših ukrepov in sprejetje pravil za podnebno ukrepanje niti približno ne zadostujeta," je bila po dvotedenski podnebni konferenci dramatična izvršna direktorica Greenpeacea Jennifer Morgan.

Pogajalci iz skoraj 200 držav so v soboto pozno zvečer po dobrih dveh tednih podnebne konference v poljskih Katovicah dosegli dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma. Slovenija ni v celoti zadovoljna z dogovorom. Okoljske organizacije so razočarane, saj menijo, da države niso dovolj smele.

Tako je, prišla sem do točke, da izbiram samo še iskrenost, v vseh odnosnih relacijah, torej tudi z vami, ki me zdaj berete.

Spet je tu december, ko že sama energija, zaradi vsesplošne skupne evforije, pripelje do več druženja, smeha in veselja. Zato se mu tudi reče veseli december, mar ne. Mene pa je to vedno po malem motilo. Čudila sem se, zakaj veselje ravno samo decembra? Zakaj ne bi bili v taki energiji kar skozi vse leto in bi se obdarjali predvsem z nasmehi, prijaznostjo in sočutjem.
Sem velik pristaš iskrenosti in pristnosti, medsebojne enakosti in povezanosti. Vsi smo krvavi pod kožo, radi rečemo in vsi imamo svojo zgodbo. Zakaj si jih ne bi podelili.

Prav osupljivo je, da je treba veliko “videti” in to skozi dolgo obdobje življenja, da bi bili lahko na koncu pozorni na majhno kapljico vode.
Kadar so zahteve prevelike, radi sanjamo o velikih stvareh, velikih spoznanjih, velikih misterijih, velikih besedah … Tako tisto, kar je majhno in enostavno, ubeži našemu pogledu. Le kaj naj bi bilo navsezadnje zanimivo pri ubogi kapljici vode?

Vendar sčasoma, ko se polni naša čaša življenja, v najpreprostejših stvareh vidimo celo sintezo tistega, kar je bolj zapleteno. To, kar je najmanjše, postane kal nečesa, kar je neskončno veliko. Kapljica vode sije tako kot sam univerzum. V majceni kapljici sem videla, kako se njena oblika približuje krogu in s tem popolnosti – tako kot vsa živa bitja.

Te dni razmišljam o ljudeh, o prehrani, o našem načinu življenja, kje smo iztirili?
Kako je postal denar bolj pomemben od človeškega življenja? Zakaj moramo zboleti, da se zavemo, da delamo nekaj zelo narobe...?

Primer: zdravila in farmacevtska industrija..., nerada sodim, ne gledam dnevnika, poročil, ne berem negativnih časopisov, ne gledam reklam itd...a zgodbe takšne in drugačen vseeno pridejo v naša življenja, preko znank, strank, prijateljev...... Tisti, ki me poznate oz. ste že bili pri meni na svetovanju oz. predavanju veste, da sem zagovornica naravnega, da priporočam razne dodatke res izjemoma, da želim da ozavestite in se naučite poslušati svoje, telo, da delujete in se prehranjujete po letnih časih, lokalno. Kar pomeni preprosto in enostavno. Moje vodilo - kot je rekel Hipokrat: »Hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo hrana!«

SEJEM ALTERMED 2019

Sejem zdravega načina življenja

Celjski sejem, 15. do 17.3.2019

Skupaj s pomladjo se prebudijo tudi pomladni sejmi na Celjskem sejmišcu. Letos bomo tako že 15-ič tradicionalno pozdravili sejem zdravega načina življenja. Razstavni program bo zajemal najrazličnejša področja, ki lahko pripomorejo k boljšemu počutju in bolj zdravemu telesu. Sejem bo potekal tri dni – od 15. do 17. marca 2019.

Sejmu Altermed se bodo v istem časovnem terminu na sejmišcu pridružili tudi sejem Flora, Poroka, Kulinart, ApiSlovenija in Festival kave Slovenija. Pridružite se nam tudi vi.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Varčujem za lepo in mirno smrt
Alenka Čurin Janžekovič, 61-letna upokojena učiteljica razrednega pouka in ravnateljica iz Zagorja pri Svetem Tomažu, s svojo življenjsko zgodbo odpira vprašanja, ki so, še posebej v slovenski družbi, najbolj tabuirana. Že šestdeset let živi z zelo redko boleznijo, za katero ni zdravila. Le skalpel in pritibolečinska zdravila.

Njeno telo se je počasi že izčrpalo in naveličalo življenja. A še vedno živi radostno, v kar smo se prepričali tudi sami in lahko vsakdo opazi že na daleč. Toda odločila se je, da bo, če bo vse to postalo preveč tudi zanjo, odšla na vodeni samomor v Švico - kjer tako rečejo evtanaziji. Evtanazija pomeni lepo, mirno smrt.

Hormon sreče

Ljudje že več tisoč let iščejo čudežno formulo za srečo in ljubezen. Pa ta zares obstaja?
Feniletilamin (PEA) vsakodnevno nastaja v našem organizmu. Kadar smo zaljubljeni in srečni ga v možganih nastaja več. Feniletilamin se zaradi svoje sposobnosti spodbujanja empatije in dobre volje imenuje »hormon sreče«.

Optimalna podporna telesu v različnih fazah stresa in drugih nevroloških ter mentalnih težavah
Feniletilamin neposredno pripomore k povečanemu delovanju dopamina, zato  posredno uspešno odpravlja depresijo, uravnava razpoloženje, povečuje umske sposobnosti, izboljšuje spomin ter vzbuja občutek veselja in ljubezni. Poleg tega izboljšuje tudi pozornost in zbranost, zlasti pri otrocih. Raziskave kažejo na pomanjkanje feniletilamin tudi v mnogih nevroloških motnjah: pri hiperaktivnosti, motnjah pozornosti (ADHD), avtizmu.

Anja je imela eno samo željo – opustiti kritiziranje same sebe in se sprejeti takšna, kot je. Ne spomni se, da bi si bila kdaj všeč. Vedno je mislila, da ima kar precej kilogramov preveč, in ne glede na to, katere diete se je lotila, se je vedno končalo neuspešno. Čeprav je za nekaj časa kilograme izgubila, so se kmalu vrnili.

Njen boj s kilogrami je spremljala tudi slaba vest, ki se ji je oglasila vsakič, ko se ji je zdelo, da je pojedla preveč ali da je bila hrana, ki jo je zaužila, nezdrava. Sledil je naval samokritike, nato odločitev, da se bo spremenila, kmalu pa nov naval dodatne samokritike, ki si jo je namenila vsakič, ko svoje odločitve ni uresničila. Njena potreba po kritiziranju sebe je bila močno prisotna in tega se je zavedala, ni pa vedela, kako jo opustiti.

Da so prav podzavestna prepričanja tista, ki usmerjajo naše vedenje, verjetno ni več skrivnost. O njihovi pomembnosti in vplivu, ki ga imajo na naše življenje, je bilo zapisanega že mnogo.
Tudi med zapisi na tej spletni strani jih je mogoče najti kar nekaj, ki so namenjeni prepoznavanju podzavestnih prepričanj, med drugim tudi prepoznavanju prepričanja: »Nisem dovolj dobra in nisem pomembna.«

Prepoznavanje je prvi korak, ki ga moramo opraviti vsi, ki si želimo svoja prepričanja spremeniti. In pogosto se tu tudi ustavimo, saj ne najdemo načina, kako bi omejujoča prepričanja spremenili v takšna, ki nas bodo podpirala. Zato v tokratnem zapisu predstavljam dva načina, ki sem ju v procesu spreminjanja svojih prepričanj uspešno uporabila tudi sama.

Piše: Zoran Milivojević, psihoterapevt v Vivi www.viva.si

Ljudem je praviloma neprijetno, kadar imajo pred seboj obveznost, ki jo iz različnih razlogov nenehno prelagajo. Več ko je takih nedokončanih zadev, večje je nelagodje. Nedokončane zadeve so breme, človekov mentalni aparat usmerjajo nazaj, v preteklost, k minulim obvezam in dolžnostim ter mu ne dovoljujejo, da bi se v celoti posvetil trenutnim zadevam ter se ukvarjal s sedanjostjo in prihodnostjo.

Zamera
Pomembnejša ko je nedokončana zadeva, več energije porabljamo zanjo in manj je ostane za ukvarjanje s trenutno stvarnostjo. Med nedokončane zadeve spadajo tudi zamere, ki jih ljudje gojijo do drugih.

Splet oziroma internet, kot mu sama bolj pogovorno pravim, je tukaj, je del naših življenj, s tem se je pač potrebno sprijazniti. Mnogi samski odrasli ljudje so uspešni v svojih službah, v katerih so tudi po deset in več ur. Da, mnoge moje stranke prebijejo na delovnem mestu od osem do dvanajst ur in to ni takšna redkosti, kot bi si mislili. Doma jih nihče ne čaka, občasno se dobijo na kakšni večerji s kakšno prijateljico ali prijateljem, malce se podružijo pa ponovno zjutraj v službo. In tako iz dneva v dan.

Za veliko posameznikov, ki si iščejo družico ali partnerja, je iskanje po spletu na različnih družabnih omrežjih ali portalih za zmenkarije malce sramotno, mogoče je še vedno tabuizirano. A vedno znova trčijo ob prepreko, ki se ji reče dilema »kje pa naj najdem koga ustreznega za zvezo«?

Večina ljudi vstopi v odnose iz napačnih razlogov, zato nam odnosi, predvsem partnerski,  povzročajo toliko preglavic in trpljenja. Eden izmed očitnejših je, da iščemo nekoga, ki nas bo izpolnil in nam uresničil naše sanje.

V odnose večinoma vstopimo s pričakovanjem, kaj bomo dobili v njih, kaj nam bo druga oseba dala ali odvzela, in ne z namenom, kaj bomo podelili.