Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20250617142515626
Festival Lent 2025
torek, 17. junij 2025 @ 14:25 CEST
Uporabnik: Sonce
Festival Lent 20. 6. 2025 - 28. 6. 2025
Glavni oder, Trg Leona Štuklja
Luka Šulić, Josipa Lisac, 40 Fingers in Parni Valjak – Glavni oder tudi letos vabi s koncertno ponudbo, ki se ji je težko upreti.
Luka Šulić in Simfonični orkester SNG Maribor, 20. 6., 21.30
Zvezdnik, ki ljubi svobodo Ko je pred leti Luka Šulić odstopil od turneje slovitega dueta 2CELLOS, je milijone oboževalk in oboževalcev po vsem svetu zajela panika. A jih je kaj hitro pomiril z izdajo solo albuma, na katerem se je z novo energijo in navdušenjem vrnil k svoji veliki ljubezni - skladanju.
Kot poustvarjalec tako klasične kot popularne literature je mariborski violončelist vselej hrepenel po svobodi, ki jo daje ustvarjanje lastne glasbe. Prepričan je, da so najboljše skladbe tiste, pri katerih v glasbo preliješ sebe – svojo intimo, svojo dušo. Glasbenik, ki se je med drugim šolal na sloviti Kraljevi glasbeni akademiji v Londonu, sicer priznava, da brez klasike ne gre, a pri njej pogreša svobodo. »Pomembno je ohraniti odprt um,« pravi.
Ta odprtost in brezmejna ustvarjalna svoboda se zrcalita tudi v njegovem zadnjem albumu Life, v najboljši možni obliki - v živo - pa ju bomo deležni na našem koncertu, na katerem bo nastopil ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Program prinaša preplet priljubljenih klasičnih melodij, popularnih uspešnic in lastnih skladb. Luka Šulić nam bo z njim ponudil dokaz, da so vrhunski glasbeniki tisti, pri katerih pozabimo na žanre in predalčke, saj v glasbi, ki prihaja z odra, preprosto - uživamo!
40 Fingers, 26. 6., 21.30
Kako lahko štirje klasično izobraženi kitaristi postanejo svetovna pop senzacija? Se odgovor skriva v 350 milijonih ogledov video posnetkov na družabnih omrežjih? V sporedu, ki brezšivno spaja klasiko, pop in jazz ter v povsem novi luči predstavi uspešnice, kot so Sultans of Swing, Africa, The Sound of Silence in Bohemian Rhapsody, Vivaldijevi Štirje letni časi, soundtrack Igre prestolov ali filmska glasba Poslednjega Mohikanca ter Disneyjeve uspešnice? V virtuoznosti štirih glasbenikov, ki so trmasto vztrajali v prepričanju, da lahko na največjih koncertnih odrih, stadionih in festivalih kraljujejo tudi akustične kitare? Pravi odgovor je gotovo v kombinaciji vsega naštetega. Predvsem pa v virtuoznosti kvarteta, ki priljubljenosti posnetkov navkljub svoje pravo mojstrstvo pokaže šele na odru, v živo. Doživite 40 prstov, ki kitarske strune prebirajo s tolikšno strastjo in energijo, da iskrica vselej preskoči v avditorij ter zaneti ognjemet navdušenja. Brez skrbi se mu lahko pridružite - v odlični družbi boste! Med oboževalce zasedbe se namreč prištevajo tudi takšni velikani, kot so člani zasedbe Queen ali Sting.
Josipa Lisac, 21. 6., 21.30
Ena in edina Kako v nekaj stavkih opisati vselej drugačno, a vselej izjemno Josipo Lisac? Sila težko. Je pevka, ki je s svojim prepoznavnim vokalom osvojila poslušalce že davnega leta 1973 ob izdaji danes antološkega albuma Dnevnik jedne ljubavi, dve leti kasneje pa s pretresljivo interpretacijo Ave Marije v rock operi Gubec Beg osupnila tudi najstrožje kritike. Kljub petim desetletjem koncertov in zavidljivi diskografiji na slehernem novem nastopu še vedno preseneti s svežino ter vedno novimi, drugačnimi, pretanjenimi interpretacijami. Je vsestranska glasbenica, ki se enako dobro znajde v rocku, popu in jazzu. Je mojstrica preobrazb – kameleonka, ki sleherni nastop povzdigne v umetniški performans, s katerim na daleč preseže koncertne okvire. Je diva, a takšna, ki prahu ne dviga z votlo zvezdniško muhavostjo, temveč s svojo do potankosti izdelano javno podobo in kot britev ostrimi izjavami, s katerimi vselej zadene v črno. Je celovita umetnica, katere ustvarjalna pot je zaznamovana z redko videno izvirnostjo, drznostjo, pogumom, svobodo in zvestobo sami sebi. Je edinstvena. Brezčasna. Ikona.
In še …
Začnimo z glasbenikom, ki smo ga gostili že ničkolikokrat, a je vsak njegov koncert popolnoma
novo doživetje, zato ga ne gre zamuditi. Govorimo seveda o pomurskem poetu, ki ga je ugledni kritik Marijan Zlobec opisal tako: »Vlado Kreslin je s svojimi nastopi, besedili in melodijami kot slikarski magični realist; vse je na realni ali realistični osnovi, a sestavljeno in oblikovano v metafore, v katerih se izrisuje tako prekmurski lokalni kolorit kot osebni doživljajsko profilirani ali brani trenutki.« Legendarnega glasbenika, ki je lani na našem odru proslavil svoj sedemdeseti jubilej, bi težko opisali bolje. Dodajmo le še, da so ključne značilnosti njegovega glasbenega ustvarjanja in delovanja tudi nenehno raziskovanje, razvoj ter malone kameleonsko spreminjanje, kar med drugim dosega s sodelovanji z izbranimi glasbeniki najrazličnejših slogov in provenience.
Od rock skupine do ljudskih godcev Beltinške bande – njegov glasbeni kolorit in izrazni horizont sta tako široka in polna odtenkov kot najbolj popolna mavrica. Zato so njegovi koncerti vselej novo (vrhunsko) doživetje. Tudi ta bo. Na oder bo namreč stopil z Big bandom Šentjur, zasedbo, ki bo zvočni paleti priljubljenih, malone ponarodelih uspešnic nujno dodala swingovske in jazzovske odtenke. Tudi letošnje lentanje s Kreslinom tako prinaša nekaj, česar še nismo slišali in doživeli. Pa je še kako treba! Kot je treba doživeti prepoznavni zvok Kube, ki ga je po zaslugi filma Wima Wendersa v glasbeno pa tudi filmsko zgodovino in celo v knjigo rekordov vpisal leta 1997 izdani album zasedbe Buena Vista Social Club.
Glasba, ki so jo pod budnim očesom producenta skupaj ustvarili legendarni glasbeniki Ibrahim Ferrer, Compay Segundo, Ruben Gonzales ter še zmeraj aktivna 95-letna Omara Portuondo (na Festivalu Lent je nastopila leta 2008), danes živi pod imenom The Sons of Buena Vista. Izjemna glasbena dediščina v rokah nove generacije glasbenikov svetovnega kova, ki so odraščali neposredno ob starih mojstrih, navdušuje enako kot pred desetletji, njene protagoniste, ki jo predstavljajo po vsem svetu, pa lahko mirno označimo kot »who-is-who« kubanske glasbe. Drži, da morda Mario »Mayito« Rivera, William Borrego Rodriguez ali Pedro Lugo Martinez – »El Nene« ta hip še niso imena, ki jih pozna vsakdo, ki je kdaj prižgal radijski sprejemnik, kot je to veljalo za zvezdnike prve generacije članov kluba. A uspeh novega projekta opozarja, da je treba poudarek dati na besedico »še«. Tudi zato je obisk tega koncerta nujen. Prav verjetno je namreč, da se spet kuha nekaj zgodovinskega.
Da bo tudi vrhunsko in nabito z emocijami, razpetimi med mehkobo čutne rumbe ter žurerskim veseljačenjem sambe, pa je tako jasno. Tudi naslednji koncert bo poln emocij, kar precej skupnega pa ima tudi s prej omenjenim, četudi se zdi, da sta kubanska glasba in partizanska pesem dvoje svetlobna leta oddaljenih svetov. A če pomislimo na revolucionarne podtone, klic po svobodi in pravičnosti ter prizadevanja za dostojanstvo naroda in človeka kot posameznika, je jasno, da povezava ni iz trte zvita. In če smo s Kube pripeljali najboljše predstavnike tamkajšnje glasbene tradicije, moramo na enakem nivoju ostati tudi s slovenskimi glasbenimi borci. Če izdamo, da se bodo na odru zvrstili Moški pevski zbor Slava Klavora, Partizanski pevski zbor Ljubljana ter Ženski pevski zbor Kombinat, je jasno, da nam je uspelo.
Nemilitaristična, globoko čustvena, ubrano večglasna, kultivirana – slovenska partizanska pesem je dragocena glasbena dediščina, katere vrednost je treba ohraniti, zato je razveseljiva poteza Ministrstva za kulturo, ki jo je leta 2024 na predlog Slovenskega etnografskega muzeja vpisalo v Register nesnovne kulturne dediščine, med njene prve nosilce pa uvrstilo prav izvajalce našega koncerta. Skupni nastop vseh treh na Festivalu Lent 2025 je poklon 80-letnici delovanja MPZ Slava Klavora pa tudi 80. jubileju zmage nad fašizmom, ki ga Evropa obeležuje letos. Obenem pa tudi svarilo o prelomnosti časa, ki ga živimo. Ne dovolimo, da se krvava zgodovina ponovi! Parni Valjak ni glasbena skupina. Je institucija. Hrvaška zasedba je z več kot dvajsetimi studijskimi albumi brez dvoma ena najuspešnejših rockovskih glasbenih zasedb z območja nekdanje države, ob tem pa je tudi zasedba z enim najdaljših stažev v evropskem merilu.
Na oder so namreč prvič stopili pred natanko pol stoletja. Tako častitljiv jubilej seveda zahteva primerno obeležitev, zato so se glasbeniki, ki po tragični smrti nepozabnega frontmana Akija Rahimovskega uspešno delujejo z mladim vokalistom Igorjem Drvenkarjem, podali na obsežno turnejo, v okviru katere jih bomo gostili tudi na Festivalu Lent. Ob tem so zapisali: »Vračamo se na oder Festivala Lent, oder, na katerem smo delili z vami nekaj naših najlepših, pa tudi najtežjih emocij.« K temu je težko še kaj dodati. Morda le nekaj naslovov legendarnih uspešnic, kot so Jesen u meni, Zastave ali Ugasi me. Vsi, ki ste jih že slišali v živo, veste, zakaj tega koncerta ne smete zamuditi. Za vse, ki jih še niste, velja enako. Morate jih slišati. Kaj slišati, doživeti! Zagotavljamo, da
JazzLent, Minoriti – Avditorij Lutkovnega gledališča Maribor
Tunizijski pevec in lutnjar Dhafer Youssef v svoji glasbi spretno združuje Vzhod in Zahod; tradicionalno arabsko glasbo, jazz, elektroniko ter različne svetovne glasbene vplive. Na ekskluzivnem slovenskem nastopu bo predstavil svoj zadnji album Streets of Minarets, ki združuje brezčasne uspešnice njegove bogate kariere. Če za koga velja, da je njegov nastop veliko več kot le koncert – da gre za prebujajočo izkušnjo, za doživetje, ob katerem znova začnemo verjeti, da sta svetovna sprava in mir mogoča – potem to vsekakor velja za Dhaferja. Zvok njegove lutnje je tako kristalno čist, kot bi človek skočil v alpski izvir; ko pa prične peti, tega preprosto ne moremo imenovati drugače kot čudež. S pomočjo posebnih tehnik svoj glas raztegne čez več oktav in – če je treba – tudi čez celoten oder, tako da se poslušalec upravičeno vpraša, kako je to sploh mogoče. Njegov glas se, kakor petjemujezina, pne v višave do neba – bližje transcendentalni izkušnji v glasbi ni mogoče priti. Njegovo impresivno delo mu je med drugim prineslo nagrado BBC World Music Award leta 2006 in nagrado Edison Award leta 2017 ter neskončne pohvale publikacij, kot so The Guardian, The Times, The Evening Standard, Downbeat Magazine in Jazzwise. Če zapišemo Ibrahim Electric, bo jasno, da trditev drži. Ena najboljših danskih zasedb vseh časov bo na svoji lentovski premieri dokazala, da navdušeni aplavzi na več kot petsto odigranih koncertih po vsem svetu ter plejada najprestižnejših nagrad niso naključje. Orgle rohnijo na meji med acid-rockom, funkom, soul glasbo in afrobeatom; kitara pa poje blues z virtuoznostjo, ki spominja na Erica Claptona, Santano in še koga. Rezultat je navdušujoča, osupljive energije in veličastne virtuoznosti polna koncertna izkušnja, ki je nikoli ne boste pozabili. Kako svet obnoreti brez električnih kitar in celo brez bas kitare, zato pa s kar dvema klaviaturistoma, bodo pokazali člani ganske seznacije Alogte Oho & His Sounds of Joy. Retro-futuristični zvok klaviaturističnega dvojca je oplemeniten s sijajnimi trobilskimi in pihalskimi aranžmaji, s kar tremi pevci ter zanesljivimi afrobeat ritmi. V živo se velikokrat zazdi, kot da bi bili na reggae koncertu, toda glasba ljudstva Frafra, ki prihaja iz severovzhodnega dela Gane, v resnici predstavlja afriško različico globoko vernega gospela. S pozitivnimi čustvi prežeta, energična, veseljaška in vznesena glasba je podobna highlifu, afrobeatu in reggae glasbi, ki tekom nastopa tako v skupini kot tudi pri občinstvu preraste v ekstazo, ples ter spreobrnjenje. Še eno ime, ki trese največje odre, kritikom New York Timesa, The Guardiana ali DownBeata pa izvablja bleščeče superlative, najavljamo. Ameriška saksofonistka in vokalistka Lakecia Benjamin je prav letos zavidljivemu seznamu treh nominacij za nagrado grammy dodala še dve: za najboljši instrumentalni album leta in za najboljši jazzovski nastop. Zvezdnica, ki je oder delila z velikani, kot so Missy Elliott in Alicia Keys, snemala s Steviejem Wonderjem, kot saksofonistka sodelovala pri albumih Macy Gray, The Roots in Gregoryja Porterja, k snemanju svojega pa med drugimi pritegnila Reggieja Workmana in Dee Dee Bridgewater, je navdušila že s prvima albumomaRise Up (2018) in Pursuance: The Coltranes (2020), pravi potres pa povzročila z zadnjim, ki mu bomo prisluhnili tudi na našem koncertu. Phoenix Reimagined bomo doživeli v vsem sijaju njenih koncertnih izvedb, začinjenih s prepričljivostjo in energijo, ki ju deloma črpa iz zvoka klasike Blue Note obdobja iz šestdesetih let, a oplemeniti z elementi temnopolte poezije, hip-hopa in politično angažiranega sodobnega jazza. Tudi zato je Lakecia Benjamin trenutno eno najbolj iskanih imen sodobnega jazza. Zaključno noto letošnjemu dogajanju na JazzLentu smo namenili nizozemski zasedbi Yīn Yīn, ki v svojo eklektično, a še kako prepričljivo glasbeno govorico, spaja soul, disko zvok iz 80. let in reggae. Vse popoprajo še plemenski ritmi Afrike in Južne Amerike, švigajoči kitarski surf ter obsedenost z zvokom analognih sintetizatorjev iz 60. in 70. let, češnjo na torto pa dodata psihedelija jugovzhodne Azije ter seveda funk. Tajski funk. Rezultat je občutek, da ste se nenadoma znašli na snemanju novega Tarantinovega filma, ki se hkrati dogaja na tajski plaži in na hipijskem rejvu, prepolnem kitarskih rifov ter neskončnih ritmov. JazzLent 2025 bomo torej zaključili na nogah – in v transu!
Piazzolleky Tango Orquesta, Minoriti – Avditorij Lutkovnega gledališča Maribor
Sto let tanga v Mariboru Ste vedeli, da smo tango v Mariboru plesali že pred prvo svetovno vojno? Takrat ga je k nam zaneslo iz Gradca in Dunaja, glasbenih središč, kjer so se šolali ter delovali tudi slovenski glasbeniki. Tudi za orkester, ki bo tango tokrat ponesel na Minorite, velja podobno. Prisluhnili bomo namreč mednarodno uveljavljenim glasbenikom, katerih kariere so tesno povezane tudi z Dunajem in drugimi evropskimi glasbenimi središči.
Mojstri svojih inštrumentov so se združili v orkester, v imenu pa ohranili ime kvinteta, iz katerega izhaja. Kvintet Piazzolleky se tangu posveča že dve desetletji. V tem času je repertoarju z deli Astorja Piazzolle, ki ga je intenzivno gradil v začetku delovanja, dodal tudi skladbe iz zakladnice tradicionalnega argentinskega tanga, ki jim bomo tokrat prisluhnili v značilnem orkestrskem zvoku (Orquesta Tipica) štirih bandoneonov, godal in klavirja. Po več kot sto letih se bo torej v Mariboru napisalo novo poglavje tango zgodovine in to v enaki zasedbi kot je kraljevala parketom Buenos Airesa v zlati dobi tega čutnega, z emocijami nabitega plesa.
Elemental, Minoriti – Avditorij Lutkovnega gledališča Maribor
Zagrebška hip hop zasedba Elemental z realistično, brutalno iskreno in prodorno liriko že več kot 25 let stresa hrvaško glasbeno sceno. Z osmimi albumi in več kot 60 milijoni ogledov na platformi YouTube jih upravičeno štejemo ne le med najuspešnejšehrvaške zasedbe, temveč tudi med glasnike generacij in glas družbenih sprememb, saj skozi svoje pesmi obravnavajo aktualne probleme, kot so socialna neenakost, politika in osebna vprašanja, ki jih nagovarjajo brez dlake na jeziku.
Sodni stolp, Sodni stolp
Čudovit ambient Sodnega stolpa in prefinjena koncertna ponudba. Odlična izbira za izbran okus! Akustični nastopi so kot nalašč za oder med stoletnimi zidovi, ki zvenu glasu in glasbil dodajo prav posebnopatino ter pridih večnosti. Slednjo zaslutimo tudi v besedilih mariborskega kantavtorja, ki jih mirno lahko poimenujemo poezija življenja. Tudi tokrat nas bo Marko Grobler popeljal po ulicah in kotičkih mesta, med spomine in izkušnje, ki zaznamujejo in oblikujejo. Tudi za novodobni flamenko Izidorja Erazma Grafenauerja, ki ga odlikujejo izrazit avtorski pristop, mešanica tradicionalnih elementov in sodobnih glasbenih pristopov ter umetniška poglobljenost, bi lahko zatrdili, da zaznamuje in oblikuje. Slovensko glasbeno sceno in okus!
Z odličnimi projekti in vrhunskimi interpretacijami je glasbenik uspešno poskrbel, da je flamenko poslej doma tudi pod Alpami. Transverzalnost zaznamuje tudi glasbo, s katero nas bo razvajala zasedba TransverZala. Mešanica jazza, bluesa, avtorske glasbe in glasbe znanih avtorjev slovenske popevke potrjuje, da žanrske meje ne veljajo, še posebej, če jih prestopajo tako odlični glasbeniki. Tudi zasedba Belin ponuja zanimivo fuzijo. V glasbo aktualnega albuma Ciganka, ki ji bomo prisluhnili, so namreč uspešno prelili tradicionalne elemente slovanskega, balkanskega in romskega glasbenega izročila. Ni treba zapisati, da bo čustveno in strastno, kajne?
Zasedba Nakana bo očarala z glasbeno govorico, ki je obenem sveža in plemenita, iskriva in žlahtna, D’Rafters pa z melanholično irsko-keltsko tradicijo. Kako iz ≫industrijsko≪ monolitne Laibachovske strukture zvoka izklesati klavirsko klasiko, ki ne stavi na elektroniko, temveč virtuozni pianizem in poglobljenost, za zgled pa si postavi velikane, kot sta Glenn Gould in Vladimir Horowitz? Odgovor bbo ponudil izvrstni pianist Sašo Vollmaier, ki s svojim projektom Kind of Laibach navdušuje tako ljubitelje Laibacha kot klasične glasbe, pa tudi najzahtevnejše poznavalce. V glasbeno izročilo Afrike in Azije, prenešeno v evropsko harmonsko matrico, se bomo podali z vokalistom in multiinstrumentalistom Janom Tomšičem, virtuozom na različnih strunskih instrumentih Igorjem Leonardijem ter tolkalcem Anžetom Mikulanom, ki so združeni v zasedbo Yanu. Dobrodošli v zvočnih svetovih, kjer se tradicionalni ritmi sveta prelijejo v meditacijo. Dobrodošli na lentanju za sladokusce!
StandUpLent in Komedija na Minoritih, Vetrinjski dvor in Minoriti – Avditorij Lutkovnega gledališča Maribor
Kako ohraniti kolikor toliko zdravo pamet v času, ko se zdi, da so vloge komikov več kot očitno prevzeli politiki?
Da resnično živimo v svetu, ki je še kako zrel za terapijo, oznanja že naziv otvoritvenega dogodka letošnjega festivala stand up komedije: Tin in ostali pacienti. O ja, zelo na mestu. Za imenom Tin se seveda skriva priljubljeni Tin Vodopivec, s katerim bodo na odru še Jure in Mark ter Tim Andrič. O pacientih pa … pridite in izvedeli boste. Iz Srbije prihajajo Srdjan Olman, Filip Ugrenović in Dušan Varničić, ≫trica≪, ki po pravilu poskrbi za enako huronsko navdušenje kot Dončićevi koši z druge strani igrišča. Gostimo tudi kralja slovenskih gledaliških odrov Vlada Novaka, ki bo tokrat v vlogi Kralja ulice, ponujamo pa tudi Kariero komiko. Pred mikrofoni bodo Perica Jerković, Tin Vodopivec, Denis Avdić, Vinko Šimek, Admir Baltić in David Gorinšek. Aleš Novak, Aleš Sečnik, Aljaž Poredoš in Blaž Curk bodo predstavili mojstrstvo jezičnega letenja pod radarjem (sklepamo na supersoničnost), medtem ko Tadej Toš tokrat stavi na Analogno. Tu sta še večer v angleškem jeziku z Ramom Arangijem in Johnom Denhofom, pa hrvaški best off s Sašem Turkovićem, Antejem Travizijem in Tomislavom Primorcem, vse skupaj pa bosta zaključila srbska zvezdnika Srdjan Jovanović in Marko Stepanović, ki vabita na Mentalno razgibavanje v živo. Še kako smo ga potrebni! Smeh se bo razlegal tudi na Minoritih. Komedija La La Lajf je nova uspešnica tandema Perica Jerković in Robert Petan, ki skozi skeče, pesmi in stand up komedijo osvetli ključne dogodke v življenju slehernika, pa tudi vse drugo, kar življenje prinese. Vrtčevsko rajanje, mladostniško popivanje v parku, poročno slavje, poletna žurka na plaži, novoletna sindikalna zabava ali sedmina – vsemu se bomo nasmejali, saj je življenje mnogo enostavnejše, če ga zgrabimo za roge in začinimo s humorjem. Enaka trditev velja tudi za Ženske brez filtra. Življenje je prekratko, da bi se brzdali in ga zavijali v celofan, zato bodo
Tina Gorenjak, Tanja Kocman, Lucija Vrankar, Nuška Drašček in Desa Muck filtre prihranile za Instagram, (nabrušenim) jezikom pa dale prosto pot.
37. Mednarodni folklorni festival Folkart
V osemdesetih dneh okoli sveta? Lentarji to naredimo v petih! In kar je najboljše – za ta dosežek niso potrebni ne vlaki ne drage letalske vozovnice. Dovolj je, da prestopite prag doma in se odpravite v mesto.
Eden najbolj cenjenih folklornih festivalov na svetu na mariborske trge in ulice že skoraj štiri desetletja prinaša živopisan preplet tradicije in kultur, plesnih korakov in ritmov – utrip sveta, ki se ne meni za meje in razlike, temveč vabi k spoznavanju in sprejemanju, širjenju obzorij in nepozabnemu srečanju z gosti, ki prihajajo iz tudi najbolj oddaljenih kotičkov planeta. Družili smo se že z novozelandskimi Maori pa Polinezijci, s Fidžijci in Guamci. Z druge strani sveta so k nam prišli Indo-Mauričani ter Kreoli, Svazijci, Hutujci, Kikuji in Masaji, Burjati, Kabardinci, Uzbeki in Kirgizi, Baškiri in Tatari, kitajski Mongoli in Hani, Kalmiki, bojevniki Osetije, turški derviši, Kozaki, Singalci, Filipinci, večina narodov iz držav Latinske Amerike, Srednje Amerike in Karibov ter seveda vsa Evropa. Seznam, na katerega smo lahko upravičeno ponosni! Letos ga bodo dopolnili plesalci s štirih kontinentov: Evrope, Azije in Južne ter Severne Amerike. S skrajnega severa Evrope, iz finskega mesta Joensuu, prihaja skupina Motora. Naj vas ime ne zavede, plesalci iz dežele, kjer boste našteli več savn kot avtomobilov, ne bodo prav nič motorizirani. Predstavili nam bodo stare plese Severne Karelije, polne globokih čustev pa tudi nalezljivega ritma in veselja. Iz sosednje Hrvaške prihaja Varaždinski folklorni ansambel, eden najuspešnejših in nagrajenih amaterskih folklornih ansamblov na Hrvaškem, s svojim izvrstnim tamburaškim orkestrom. Njegov repertoar obsega preko dvajset koreografij s priredbami pesmi, plesov in običajev z vse Hrvaške, posebno pozornost pa posvečajo tradicionalni kulturi severozahoda svoje dežele in kajkavskemu narečju. Od vsaj malo domače zveneče kajkavščine bomo preklopili na jezik guarani. Ste že slišali zanj? Doma je v Paragvaju, deželi v Južni Ameriki, od koder iz mesta San Antonio prihaja skupina profesionalnih plesalcev Paragvaj Rekove. Ponudila nam bo edinstveno predstavo s tradicionalnimi in ljudskimi plesi, kot je Galopera, in prav poseben ples s podeželja, al Arriero. Tudi z drugega konca sveta, iz Singapurja, prihajajo profesionalni plesalci. Skupina Sri Warisan Performing Arts po vsem svetu navdušuje z edinstveno mešanico bogatih tradicionalnih pa tudi sodobnih plesnih koreografij. Po dolgem času znova gostimo skupino iz Združenih držav Amerike. K nam prihajajo študentje univerze Mars Hill iz Severne Karoline, ki so pravi mojstri ljudskega plesa ≫clogging≪, oblike stepa, ki združuje kulturi Irske in Škotske s tradicionalnimi plesi Cherokee Indijancev ter Afričanov. Trinajstkratni državni prvaki v tej plesni zvrsti so enako prepričljivi tudi v sodobnejših plesnih korakih, na nastopih po vsem svetu pa navdušujejo tudi s svojo nalezljivo energijo. Dodajmo še strune benja ter kitare in jasno je, da bo nastop, poln tapkanja in topotanja, prava paša tudi za ušesa. Slovenijo bodo že tradicionalno zastopali naši Kudovci, mariborska Akademska folklorna skupina Študent. S prav posebnim ponosom pa na sedemintridesetem Folkartu najavljamo eno najuglednejših skupin na svetu ta hip, ki prihaja iz mesta Baia Mare v okrožju Maramureş v Romuniji. Vrhunska zasedba profesionalnih plesalcev iz Transilvanije že desetletja kraljuje na folklorni sceni. Mirno bi torej lahko zapisali, da bomo gostili svetovne folklorne zvezdnike. Ti ob vrhunskih plesnih predstavah obiskovalce festivalov po vsem svetu navdušujejo tudi s čudovitimi ročno izdelanimi nošami, ki so prava dragocenost.
Festival Uličnega gledališča Ana Desetnica na Lentu
Ana Desetnica, takrat imenovana še cestno gledališče, je sredi 90-ih let prejšnjega stoletja prve korake naredila na Festivalu Lent, nato pa se je iz Maribora preselila v Ljubljano in postala mednarodni festival uličnega gledališča. Že skoraj tri desetletja se kontinuirano vrača na znamenito promenado na levem bregu Drave, letos pa bo prvič skočila še na desnega – na Tabor, kjer bo s programom »gledališča za sosede« nagovorila ter k spoznavanju, druženju, sodelovanju in povezovanju spodbudila tako prebivalce tamkajšnjih stanovanjskih sosesk kot tudi druge občane, ki so nastope uličnih umetnikov izglasovali v okviru participativnega proračuna.
Prvo lentovsko soboto bo z atraktivnim in raznolikim programom, ki obsega nastope uličnih umetnikov, reciklažno delavnico ustvarjanja klovnovskih ropotulj iz odpadnih materialov, kostumiranje v klovne ter poslikavo obrazov, dala nov utrip Doživljajskemu igrišču v Ertlovem gozdičku, imenovanem tudi Mali betnavski gozd. Teden dni kasneje bo obiskala sosesko Bumerang ter festivalsko vzdušje iz mestnega jedra pripeljala dobesedno med bloke – pod okna in balkone stanovalcev ter celo v krošnje dreves, kjer se bo odvila delavnica veščin na svili in bo na ogled razstava akvarelov zdravilnih rastlin.
Na levem bregu Drave boste Ano Desetnico našli oba petka in soboti, na že znanih prizoriščih pod mostom in na Trgu Najstarejše trte. Prvi vikend bodo v domišljijski svet, v katerega bodo seveda povabili tudi vas, obe lokaciji spremenili najboljši domači ulični umetniki, drugi vikend pa odlični ustvarjalci iz Italije, Španije, Madžarske in Poljske. Prepričani smo, da bodo prav vsi pustili močan pečat oziroma vtis – na ulici in v vaših srcih – saj se obeta cel cirkus ter veliko novega, norega, nepozabnega in nikakor ne nepomembnega.
Če ob besedi cirkus najprej pomislite na klovne in žonglerje, ne smete zamuditi otvoritvene predstave letošnjega festivala Cirkus na kvadrat, ki je odličnost na kvadrat, saj prikazuje umetniško dovršen žonglerski šov dveh klovnov, ki navdušujeta z mojstrskim prepletom hitrosti, ritma in natančnosti. Obiskovalce vseh starosti bo nagovorila tudi Lačnačna, prikupna in nenavadna ulična predstava, ki na svet gleda skozi oči – smeti! Drugačno perspektivo in priložnost za razmislek ponuja še akrobatka na vrvi v performansu Gravitacije perspektive, ki prelisiči fizikalne zakone ter manipulira prostor in čas, ko glasbo spreminja in oblikuje neposredno s svojim gibanjem. Fantastične svetove bomo ustvarjali brez digitalizacije in zaslonov – s kamišibajem oziroma papirnatim gledališčem ter z domiselno uporabo prostora in rekvizitov v futuristični avtorski predstavi osnovnošolcev, ki vedo, Kaj je pomembno. Ulični ustvarjalci z bistveno večjo kilometrino nas bodo v varieteju z naslovom Sanje uličarjev, ki je poetični poklon javnim prostorom, spodbudili, da z vsemi čuti doživimo park, Trg Najstarejše trte pa bodo zavzeli prav posebni migranti.
Takšni, ki hodijo po tanki žici. Samohranilke, ki lovijo ravnotežje na robu resničnosti, nad katero lebdijo milijarderji in politiki, ki zabavajo s komičnimi piruetami, ter vojaki, ki žonglirajo z nevarnim tovorom. Svet gori, mi ploskamo – a je vse skupaj le spektakel? Tokrat je. Variete Balkan. Tudi predstava Skrivnosti se dotika dilem, s katerimi se soočajo migranti, ko morajo na novo graditi svoja življenja. Za plamene in dim bo v enodejanki poskrbel Trol, ki vabi k uživanju slehernega trenutka, za iskrenje pa Sparklingers oz. Peneče iskre štirih madžarskih artistk, katerih koreografije ustvarijo simfonijo svetlobe. Sanjski svet prinaša višinske akrobacije in pobeg od težnosti, prav posebna lutkovna predstava Zaza bo obudila tradicionalne like italijanskih mask in marionet, Tei Tei pa povabila v svet klovnovstva – umetnosti, ki preseneča in povezuje.
Španska (h)omleta duhovito preizprašuje pogum, apokaliptične strahove pa bo s pomočjo grške mitologije v sodobnost, polno lažnih novic, brezbrižnosti in teorij zarote, prestavila Il grande spettacolo della fine del mondo. Skoraj uro trajajoča poslastica italijanskih mojstrov uličnih predstav bo na najlepši možni način okronala letošnjo Ano Desetnico – kot pritiče Največjemu spektaklu o koncu ... sveta in festivala uličnega gledališča.
Salon glasbenih umetnikov, Dvorana Union, Maribor
Klasična glasba na Festivalu Lent je klasika
In to žlahtna! Že začetek niza koncertov bo tak, poleten: z marimbo in Nežka Prosenjak, saksofonomn Lana Medena, ki mu bomo prisluhnili ob pianistu Svenu Brajkoviću, ter flavto, ki ji je tokratnamenjen kar cel orkester pod vodstvom Mateja Zupana. Festivalska klasika so tudi nastopi zmagovalcev in nagrajencev tekmovanja TEMSIG 2025. Letos so to klarinetistka Gloria Rakovič, trobilci Slide Zone Kvinteta in pianistka Zala Zgonc. Omenimo še Godalni orkester Poletne glasbene šole z violinistom Markom Levom Krajncem in pianistom Filipom Runjakom, harmonikarja Dejana Kušerja, Trio Arete (Maša Kuhar, flavta; Sara Mitić, violina; Sara Koveš, klavir) pa tudi Mariborski komorni orkester. Ta se bo z gosti predstavil z Rekviemom Wolfganga Amadeusa Mozarta, a tudi v s smrtjo prežeti lepoti te glasbe bo pozorno uho zlahka zaznalo žarek upanja, ki pogreje srce in dušo z enako toplino, kot nas na Festivalu Lent grejejo sončni žarki mladega poletja.
Oder OTP banke, Trg Najstarejše trte
Brez skrbi. Spremenilo se je le ime. Še vedno stoji ob isti trti. In še vedno prinaša kuratorsko skrbno pretehtano glasbeno ponudbo za izbrušena ušesa in odprte glave, ki obenem razvaja ter osvobaja. Dobrodošli na Odru OTP banke! Začeli bomo s funkom, ki zareže direktno v pleksus. Z njim nbo bombardiral RecycleMan in dodajmo, da se za imenom skriva nihče drug kot legendarni Ali En, glasbenik, ki je pred leti slovensko sceno do temeljev zamajal z albumom Leva scena. V živo nastopi le vsakih nekaj let, zato ga nikar ne zamudite! Sledi Rumba de Bodas, italijanska bomba energije, najbolj odpičeni trubadurji, kar ste jih kdaj doživeli. Tako so jih poimenovali navdušeni kritiki v Edinburgu, kjer so s svojo afro-latino-funk eksplozijo med oblake poslali vsega odličnega vajeno občinstvo jazz festivala. Generator je novomeško-britanski multižanrski orkester, v katerem boste srečali najboljše glasbenike novomeške scene (tudi kak znan obraz iz Dan D boste uzrli). Glasbeniki vas bodo prepričali s sodobno fuzijo jazza, funka in ščepcem punka, grenko-sladko protiutež pa bo ponudila karizmatična vokalistka.
Da sta jazz in znanstvena fantastika odličen par, bo dokazala hrvaška senzacija Chui. V njihovem zvočnem vesolju se znajde vse – od Canterbury prog rocka, elektronike (od techna do stoner-punka) in hip hopa do jazzcora. Pripravljeni na nove svetove? Slovenski glasbenik, pianist, skladatelj in tekstopisec Tine Grgurevič Bowrain bo ponudil (glasbeni) premislek o ponorelem svetu, v katerem živimo. Pripravite se na edinstveno kolektivno zvočno izkušnjo. Priča bomo tudi surrealističnemu glasbenemu ritualu zasedbe SurRealistas, zasedbe, po katere žilah se pretaka argentinska, sicilijanska in toskanska kri, srca pa utripajo v ritmih afroameriških tolkal, nekje med cumbio in sonom, MPB-jem (Musica Popular Brasileira) in bossa novo. Tudi vaša bodo! Nadaljujemo z rituali, napovedujemo namreč boginjo radosti. Tako je v slovenščini slišati ime v Londonu delujoče afganistanske pevke Elahe Soroor. Z londonskim kolektivom Kefaya nam ponuja hipnotično izkušnjo projekta Songs of Our Mothers – svežo, živahno in ganljivo lepo reinterpretacijo afganistanske ljudske glasbe, prefiltrirane skozi psihedelični rock, spiritualni jazz, dub, indijsko klasično glasbo in elektroniko.
Jazz Podij
Podpis: Peter Ugrin
Vrhunski violinist in neutrudni glasbeni raziskovalec ter spodbujevalec je letošnji kurator koncertne serije, namenjene slovenski glasbeni ustvarjalnosti onkraj uhojenih glasbenih poti.
Pričenja s »težko artilerijo#. Tako glasbo Franka Zappe opišejo člani zasedbe GveriLLaz. Edinstvena in najbrž tudi najbolj cenjena neinstitucionalna big band zasedba v Sloveniji obstaja že več kot desetletje, pri čemer kolektiv, ki ga zadnja leta vodi Ugrin, vselej uspešno posrka mlade jazzovske glasbenike, zato kljub kilometrini na vsakem nastopu deluje popolnoma sveže in nabito z energijo. Big band za tretje tisočletje! Tudi naslednja zasedba se lahko pohvali z zavidljivo tradicijo. Petnajst let je tega, kar so Artbeatersi presenetili slovensko sceno z edinstvenim zvokom, zaznamovanim z jazzovsko violino. Nedavno so posneli svoj tretji studijski album, ki vključuje osem popolnoma novih avtorskih skladb, zato je nastop na Jazz Podiju več kot na (pravem) mestu!
Če smo prvo zasedbo opisali kot big band za tretje tisočletje, bi lahko podobno rekli tudi za glasbo zasedbe Swingatan. Jasno, da gre za swing – glasbo, pri kateri seveda najprej pomislimo na romantiko tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja. A njihovemu swingu je presneto težko nadeti letnico. Stavi namreč na avtorsko glasbo, iz katere vejeta svežina različnosti aranžmajev in kompleksnost kompozicij. Na novem albumu, ki ga bodo predstavili na našem odru, prav vsaka skladba nosi svoj pečat, ob tem pa je glasba Swingatana veliko več kot gipsy jazz ali swing, saj so razvili svoj prepoznavni in izvirni zvok. Slovanski swing je opis, ki se ponudi, saj brez čustev in patosa ne bo šlo. In prav je tako. Sodita k swingu!
Jurčkov – Večerov oder, Pri Vodnem stolpu
Oder, ki trmasto vztraja ob reki, v srcih Lentarjev zaseda posebno mesto. Ne le zato, ker je tako lepo zreti v miren tok Drave, medtem ko na odru odzvanjajo poetični stihi kantavtorjev, ali divje noreti v punkovskih ritmih, ko od reke veje prijetno hladna sapica. Priljubljen je, ker je drugačen. Trmasto samosvoj vsako leto poskrbi za pravi vihar žanrov in stilov ter postreže z ravno prav pestro kombinacijo prekaljenih glasbenih mačkov in mladih moči.
Tudi letos, ko bo drzno prepletel poetičnost kantavtorskih stihov z uporniško udarnostjo punka, žlahtno rockovsko tradicijo pa z drznostjo alternative. Vse to bo speljal mojstrsko lahkotno in brez zadržkov, da bo zlitje povsem samoumevno. Izdajmo imena, da bo jasno, o čem teče beseda. Zoran Predin prihaja z novim projektom, B-kompleks pa z dozo ameriške glasbene tradicije. Punkovsko nabriti EET si bodo podali roko z melodičnostjo Leonarta, legendarna kitara Tomaža Domicelja se bo prelila v ropotanje The Stroja, energični Helem Nejse bodo v mešanico vrgli hip hop, VAZZ rap, Siti hlapci pa reggae. Tu bo še vroča slovenska falanga Astrid and the Scandals, Masharik, Smetnaki in Tina Marinšek ter hrvaški rokerji Bad Red Bunny. In seveda ne bo manjkal niti tradicionalni Piše se leto. Letopis 2025 bo zaznamovala Teška industrija, začinila pa odpuljena eklektična fuzija, ki sliši na ime KOIKOI. Tudi letos lahko torej mirno zapišemo, da ima Jurčkov – Večerov oder čisto svoj DNK.
Art kamp z Odrom Triglav, Mariborski mestni park
Na Odru Triglav gostimo šolske, ljubiteljske ter profesionalne zasedbe iz Slovenije in od drugod, ki obiskovalcem vseh starosti odpirajo kar najširši pogled v svet glasbene, plesne ter uprizoritvene umetnosti. Ob njih pa bo nastopila tudi vrsta uveljavljenih domačih pa tudi tujih glasbenikov, med katerimi izpostavimo izjemnega malijskega tolkalca po imenu Sekou Dembele, Big Band Zagorje z Alenko Godec, Big band Konservatorija za glasbo in balet Maribor in Marka Soršaka Sokija, ki bo tudi tokrat palčke delil z učenci svoje bobnarske šole.
Bobnali bomo tudi zgodbe – ob interaktivni ritmično-gledališki predstavi Zabobnaj zgodbo o drevesu. Plesali bomo ob plesnih predstavah KUD Plesna izba, Galerije plesa, Tovarishia dance Company KD Center plesa in KUD Zahir. Omenimo pa tudi otroški Folkart, na katerem se bodo predstavile otroške folklorne skupine iz Slovenije, Hrvaške in Črne gore. Uživali bomo ob zvoku ukulel pa tudi v čisto pravem otroškem kabaretu. Kako lepo je živeti, če nas spremlja glasba, bo dokazala zasedba Simpl lajf, s KUD Coda pa bomo z izborom glasbe iz najodmevnejših in najuspešnejših projektov proslavili 20 uspešnih let, zaznamovanih z glasbeno ustvarjalnostjo. Jazz, rock, pop, etno, balet, moderni ples, ljudski plesi in petje, folklora, predstave – dobrodošli v Mestnem parku, zeleni oazi brezmejne ustvarjalnosti. Tej je posvečen tudi festival Art kamp, ki znova vabi otroke in družine k spoznavanju umetnosti ter obrti, tehnike in tehnologije, trajnostnih praks in ekologije, športa in rekreacije. Delavnice pod krošnjami bodo potekale med 9. in 13. ter 16. in 20. uro, seveda bodo tudi tokrat brezplačne. Potrebujete le dobro voljo in pridne prste!
Otroški Lent, Vetrinjski dvor
Proti večeru, ko dvorišče v Vetrinjskem dvoru zadiha po vročini dneva, je pravi trenutek, da se vanj zgrnejo mali Lentarji. Ni več prevroče, ni pa še teme, ki bi klicala v postelje. In zabava se lahko prične! Čarobni napitek, Čudežni pralni stroj, Gnilko in Zdravko v iskanju diamantne zobne beline, Pikin cirkus, Radovednica iz čebelnjaka in Škratka Sladka so naslovi, s katerimi na Festival Lent vabimo najmlajše obiskovalce. Gledališkim in lutkovnim predstavam se bo pridružila še glasbena, Tinko Celinko, ter kar dvoje rajanj ob glasbenih uspešnicah za otroke. Na prvem bomo plesali z Damjano Golavšek, na drugem pa bo za vrtenje in prepevanje poskrbela Romana Kranjčan
FESTIVAL LENT 2025 - PROGRAMSKA ZLOŽENKA
Avtor fotografij: Marko Pigac
www.pozitivke.net
