Piše: Dejan Vodovnik v novih Misterijih, www.misteriji.si

Urinoterapija - naravna alternativa, ki celo deluje
Resnična zgodba se začne s pismom, katerega navaja Martha Christy, znana svetovalka za prehrano in naravno zdravljenje, pisateljica in avtorica številnih uspešnic in priročnikov, tudi knjige Vaše lastno popolno zdravilo (Your Own Perfect Medicine). Prav iz slednje je tudi osrednji povzetek pričujočega prispevka o zdravilu za endometriozo. Zdravilu, za katerega avtorica pravi, da je tako odlično, da ga zlahka smemo poimenovati - popolno.

A najprej o endometriozi. Ta benigna bolezen, na katero vpliva estrogen, je ena najpogostejših ginekoloških bolezni, pri kateri se endometrij ali maternična sluznica nahaja zunaj maternice, navadno v trebušni votlini. Prizadene ženske v reproduktivni starosti, večinoma med tridesetim in štiridesetim letom.

Bolezen je leta 1860 prvič diagnosticiral Karl von Rokitansky, profesor iz Kraljevega Gradca na Češkem, vendar je izraz endometrioza šele leta 1927 uporabil John Sampson, profesor ginekologije, ki je leta 1921 opisal tudi »čokoladne ciste«, značilne za to bolezen.

Avtorica pisma, o kateri piše Martha Christy, se je začela spopadati z zdravstvenimi težavami, ko je bila stara šele dvanajst let. Sledilo je življenje bolečih in obilnih menstruacij, s steklenicami od zdravil pa bi lahko dodobra napolnila manjše odlagališče. »Vendar mi nobeno zdravilo ni pomagalo, še več, vse bolj sem bila izčrpana.

Postala sem neke vrste enciklopedija bolezni na dveh nogah, vsak obisk pri zdravniku pa je bil le še en neuspeh več. Število zdravil, ki so mi jih predpisovali zdravniki, se je večalo in spreminjalo; počutila sem se kot namiznoteniška žogica, skakajoč od enega do drugega zdravila …,« piše avtorica pisma.

Nato je močno shujšala, nekega jutra pa je v sobo vstopil mož in ji v branje ponudil knjigo. Čez teden dni je bolečina v trebuhu izginila, vnetje mehurja tudi, prav tako glivične okužbe. »Po treh desetletjih sem vnovič imela kakovostno življenje, zahvaljujoč enostavnemu, a učinkovitemu naravnemu zdravilu, ki ga številni med nami niti ne poznajo - urinu,« povzema avtorico pisma Christyjeva.

URIN ZA CELJENJE RAN IN BELJENJE ZOB
Iz sedanjosti pa v preteklost. Pred moderno medicino so se ljudje, to potrjujejo številni zgodovinski viri, v različnih kulturah zdravili na precej inovativne načine. Stari Egipčani, Kitajci, Indijanci, Azteki in Rimljani naj bi urin uporabljali za zdravljenje raznih bolezni, med drugim za celjenje ran in beljenje zob.

To je bilo na neki način logično. Ker niso imeli dostopa do čiste vode, so za izpiranje ran uporabili urin. In ko v prvi svetovni vojni še niso imeli plinskih mask, so med napadi s klorovim plinom za filtriranje strupov uporabljali v urin namočene krpe.

Zgodovinsko gledano je bila, pišejo viri, uporaba urina v teh primerih upravičena le zato, ker ni bilo na voljo drugih medicinskih rešitev.

DANES PA?
»Če telo res sámo proizvaja tako neverjetno tvar, zdravniki in znanstveniki pa so jo uporabljali za zdravljenje ljudi, zakaj ni pohval, reklam, medijskega pompa?« se sprašuje Martha Christy. Odgovor se skriva, piše, v dejstvu, da sodobna znanost in medicina o urinu kot zdravilu ve veliko, vendar molči.
Prvi primer prihaja iz Združenih držav Amerike, iz mesta Utica.

Malo podjetje Enzymes of America (zdaj je to že velik holding) si je omislilo poseben filter za zbiranje pomembnih proteinov iz urina ter ga vgradilo v deset tisoč moških pisoarjev, ki so v lasti ene od podružnic omenjene družbe … Kot piše Christyjeva, je holding kmalu na trg poslal izdelek iz urina - pod imenom urokinaza. To zdravilo razgrajuje krvne strdke in pomaga pri zdravljenju srčnih kapi. Družba je kmalu sklenila pogodbe z velikimi farmacevtskimi velikani, kot sta Sandoz in Marion Merell Dow.

TEGA NE OBEŠAJO NA VELIKI ZVON
So pa znanstveniki odkrili - vendar tega ne obešajo na veliki zvon -, da so v urinu manjše količine skoraj vseh življenjskih hranil, proteinov, hormonov, antiteles in še nekaterih snovi, ki jih vsebuje naša kri.

»Urin je derivat krvi. Če imamo kri za »čisto«, potem smemo imeti za »čistega« tudi urin,« je leta 1980 v strokovnem članku Autouro-therapy zapisal dr. John Herman. Tudi v znanem in cenjenem Mosbyjevem medicinskem slovarju se urin ne opredeljuje kot nekoristen telesni odpad, temveč kot kompleksen diuretik in sredstvo za nego kože za zunanjo uporabo.

»Torej zaseda urin pomembno mesto v medicini,« ocenjuje Christyjeva.

Se pa pojavlja še ena dilema. Uporabljati urin iz lekarne ali iz stranišča? Kot piše avtorica, najnovejše raziskave dokazujejo, da tisoče osrednjih kemičnih snovi, ki končajo v urinu, odsevajo posamezne človeške funkcije - in ko jih vnovič uporabimo, delujejo kot naravna cepiva. Pa ne zgolj to; delujejo tudi antibakterijsko, protivirusno, proti raku, uravnavajo hormone, umirjajo alergije …

In znanstveniki še dodajajo, da je »pri zdravljenju izredno pomembno uporabljati lasten urin, saj ekstrakti in sintetična zdravila na osnovi urina ne vsebujejo vseh elementov, ki bili blagodejni za naše potrebe«.

NI DVEH ENAKIH VZORCEV URINA
Ni pa nepomembna ugotovitev, da tako kot narava ne ustvarja dveh povsem enakih ljudi, tako na svetu tudi ni dveh identičnih vzorcev urina, ki bi vsebovala enake sestavine. Vsak urin namreč vsebuje elemente, sestavine, ki so specifični zgolj za posameznikovo telo in so »ustvarjeni« po njegovih zdravstvenih motnjah. Te pa je pri analizah pač mogoče ugotoviti, zaradi česar je analiza urina - poleg analize krvi - pomemben element vsakega zdravniškega pregleda.

»V zadnjih sto letih laboratorijskih in kliničnih raziskav o uporabi naravnega urina v medicini so bili rezultati zelo dobri. Nikakršnih nevarnih stranskih učinkov ni bilo zaslediti, o njih niso poročali niti pacienti niti raziskovalci, ki so urinoterapijo uporabljali … Urinoterapija ni zgolj terapija, ki ima podlago v desetini uspešnih raziskav, pa tudi v pričevanjih tisočev, ki so jo širom po svetu preizkusili na lastni koži oziroma na lastnem telesu. In, kot so številni odkrili, konvencionalna medicina na marsikatero vprašanje pacientov o njihovi bolezni odgovora ni poznala, urinoterapija pa je,« še zapiše Martha

Christy v svoji knjigi.

Dejan Vodovnik

Slika: Več o urinoterapiji v knjigi »Urin kot zdravilo« - https://www.misteriji.si/urin-kot-zdravilo.html