|  Rak na želodcu je šesti najpogostejši rak pri moških in deveti najpogostejši pri ženskah. Za njim pri nas vsako leto na novo zboli več kot 450 ljudi. Je izrazito bolezen starejših.
Veliko bolnikov ima ob odkritju bolezen že v napredovalem stadiju, zato je petletno relativno preživetje samo 30-odstotno, pravi prof. dr. Franc Jelenc, dr. med., specialist abdominalne kirurgije.
Dejavniki tveganja za nastanek raka na želodcu:
- okužba z bakterijo Helicobacter pylori,
- kronični gastritis,
- polipi v želodcu,
- družinska adenomatozna polipoza,
- dedni nepolipoidni rak na debelem črevesu,
- rak na želodcu v družini,
- bolniki po delnih odstranitvah želodca,
- uživanje slanih, prekajenih, procesiranih živil in obilice rdečega mesa,
- malo sadja in zelenjave v prehrani,
- neprimerno pripravljena hrana,
- kajenje.
Simptomi:
- pomanjkanje teka,
- hujšanje,
- bolečine v trebuhu,
- občutek napetosti v zgornjem delu trebuha že po zaužitju manjših obrokov,
- slabost,
- bruhanje,
- slabokrvnost,
- kri v blatu, ki je zelo temne, skoraj črne barve.
Preiskave za potrditev diagnoze:
- ezofagogastroduodenoskopija oziroma pregled požiralnika, želodca in dvanajstnika z gastroskopom, pri katerem lahko iz sumljivih sprememb na sluznici želodca odvzamejo tkivo za histološko preiskavo,
- rentgenska kontrastna preiskava zgornjih prebavil,
- ugotavljanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori,
- določanje ravni pepsinogena v krvi (nizke vrednosti govorijo za kronični atrofični gastritis, ki lahko vodi v nastanek raka na želodcu).
- Ko je diagnoza postavljena, je treba narediti dodatne preiskave, s katerimi ugotovijo, kako razširjen je rak oziroma v katerem stadiju je. V grobem ločimo štiri stadije bolezni. Od tega je odvisna metoda zdravljenja.
- Preiskave razširjenosti bolezni:
- endoskopska ultrazvočna preiskava, s katero ugotavljajo globino vraščanja tumorja in morebitne zasevke v bezgavkah ob želodcu,
- določanje vrednosti tumorskih označevalcev (CEA in Ca 19–9),
- CT (računalniška tomografija) za ugotavljanje prisotnosti oddaljenih zasevkov v trebuhu in prsnem košu,
- MRI (slikanje z magnetno resonanco) in preiskava PET/CT (pozitronska emisijska tomografija).
Zdravljenje
1. Če je bolezen omejena samo na želodec in se tumor še ni razširil na okoliške bezgavke, ga odstranijo z endoskopsko resekcijo.
2. Če se je bolezen razširila z želodca na bezgavke, bolnika najprej zdravijo s kemoterapijo in po potrebi z obsevanjem. Ko se tumor zmanjša, bolnika operirajo.
3. Kirurško zdravljenje je odvisno od lokacije tumorja. Pri tumorjih v spodnjem delu želodca zadošča delna resekcija, pri tumorjih, ki zajemajo zgornjo ali srednjo tretjino želodca, pa je treba odstraniti cel želodec, vključno z bezgavkami, ki so ob želodcu.
4. Če je bolezen razširjena na sosednje organe ali so prisotni oddaljeni zasevki, bolnika operirajo le v primerih krvavitev ali bruhanja. Tovrstna operacija je paliativna. Pri neoperabilnem raku na prehodu iz požiralnika v želodec poskušajo zožitev, ki jo tumor povzroča, razrešiti s stentom ali vstavitvijo hranilne stome.
Maja Južnič Sotlar
Vir: viva.si
|
NE ZAMUDITE
