Večne prošnje človeka
pred ograjo božjega oltarja:
"Bog, milostno nakloni ljudem posmrtno življenje."
Božji pogoj: hostja, simbol beline tvoje duše
in deležen boš raja ko odhajaš.
Vse bo belo, sama belina in beli cvetni vrtovi.

Narečje koščene roke prihaja od daleč,
zaprisežena smrti brez pridržka
ti govori in steguje okoničene prste k tebi,
z belimi črtami s poapnelimi oblogami
ti kaže praživljenje v njih,
mejnik tvoje zapuščenosti,
mejnik tvoje osamljenosti,
sanje brez sna,
življenje brez krvi,
čas v brezčasju.

Snežinka prileti na dlan, se stopi in je ni več. Prileti naslednja in se ravno tako stopi in izgine za vedno izpred naših oči. Pozabimo, da je kdaj bila, gledamo naprej naslednje, kako krasijo dan, ko padajo iz neba, tako čarobno poletavajo in se igrajo, nato pa izginejo.

Ni naše življenje tudi tako kot je bivanje te snežinke? Padamo, poplesujemo ter izginemo. Ni nas več videti s prostim očesom, pozabljeni smo, kot da nismo nikoli obstajali. Mine leto, pet, deset, petdeset, sto, nihče se nas več ne spominja in ne govori o nas. Ko pa živimo, se zdimo sebi tako pomembni, naš ples življenja tako večen in slaven, kot da bomo do počeli vedno. Vse je minljivo, smo kot snežinke, ki odplešejo svoj ples, izginejo in se ne vrnejo več v prvotno obliko.

Človek potrebuje najslabše v sebi, zato da doseže najboljše, kar je v njem.

nemški filozof

Tekst je izvleček iz knjige OSTANITE MLADI IN ZDRAVI S TAHIONI avtorja Ištarja Antaresa, ki bo izšla letos spomladi.


TAHIONSKI IN FOTONSKI KOZMOS

V kozmosu, ki je sedaj izven našega lokalnega sončnega sistema že osvobojen anomalije, vladajo drugačni fizikalni zakoni kot v bližini Zemlje. Osnovni subatomski delci, ki tam prenašajo informacije, niso fotoni, temveč tahioni. Tahioni so subatomski delci, ki imajo za človeške pojme tako rekoč neskončno hitrost in zato ogromno energije. V fotonskem univerzumu, ki je pod vplivom sile entropije in se krči na eno samo točko-Zemljo, je največja možna hitrost omejena s hitrostjo svetlobe. S to končno hitrostjo prenosa informacij je slika kozmosa, ki jo zaznavajo bitja v fotonskem univerzumu, nujno popačena. Zato ljudje na Zemlji zelo težko dobimo pravo predstavo o tem, kaj se v vesolju zares dogaja.

Kozmos, ki je osvobojen popačenosti in vpliva sile entropije, je območje čiste luči, ljubezni in harmonije. Vsako bitje v kozmosu ima brezpogojno pravico do fizičnega izobilja in neomejene duhovne rasti, katere krona je duhovna osvoboditev tega bitja. Vsako bitje v kozmosu ima brezpogojno pravico do svobode in vseh informacij. Eno je kozmos, kot bo nastal v naslednjem kozmičnem ciklusu in ga videči lahko vidi kot mavrično strukturo osupljive lepote.

Inteligenten človek hitro prepozna

ČLOVEŠTVO NA RAZPOTJU

Človeštvo je na razpotju. Ena pot v prihodnost vodi v vse večjo socialno in gospodarsko razdeljenost, uničenje okolja, v vojne in ogrožanje planeta. Druga pot vodi v vse večjo skladnost, gospodarsko in okoljsko uravnoteženost, v zlato dobo miru.

Na srečo imamo na tej kritični točki zgodovine med sabo skupino izrednih duhovnih učiteljev, ki nam lahko pomagajo in nas vodijo po poti miru. Toda to vodstvo moramo izbrati prostovoljno in začeti aktivno delovati za rešitev naših največjih svetovnih problemov.

Med najnevarnejšimi je naraščajoča neenakost med tistimi, ki "imajo" in tistimi, ki "nimajo". Na primer:

PLES: PREPOROD V RADOST ŽIVLJENJA, 1.del

Se nadaljuje.... Piše Mojca Malek Morya, voditeljica delavnic orientalskega in trans plesa.

Bila sem dete, ko je babica plesala z menoj v svojem naročju; in kmalu zatem, ko sem shodila in spregovorila, sem rada ponavljala, da bom indijska plesalka, ko odrastem…
Moje otroštvo in mladost sta bila polna plesa; v družini sem bila obdana z ženskami, ki so ljubile ples in ga živele v vsakodnevnem življenju. Ples je bil mami in babici ena najčudovitejših ekstaz življenja.
Pri šestih sem začela z učenjem baleta; v srednji šoli pa sem ostala s svojimi eksperimentalnimi pristopi k plesu osamljena; nisem našla vrstnikov, ki bi z menoj pripravili odštekano plesno predstavo, spremljano le z ritmi dihov in gibanja telesa…

V naslednjih letih sem proučevala ples kot orodje za sproščanje frustracij pubertete, ter potlačenih, ujetih čustev in kot pot k uresničevanju globjega odnosa z mojo instinktivno naravo. Ples je postal moja samo-terapija v letih krize po smrti mame, katero sem nenadoma izgubila pri dvajsetih. Tedaj ni bilo na voljo nobenih knjig ali delavnic plesne terapije, trans plesa ali česarkoli podobnega; v moje raziskovanje plesa me je gnalo bitje mojega srca…

Hvala prijatelj, da šel si z menoj,
da pil si iz čaše ljubezni napoj,
da sem kot ženska ljubiti te smela,
da sem ti dala, kar sem imela.

Ko spil si ljubezen vso, si odšel.
Morda bi natočil jo, če bi jo imel.
Večkrat sem se spraševala:
sem sploh tvojo ljubezen spoznala?

Bil si vedno skrivnosten z menoj,
govoril kot cel bi bil svet samo tvoj.
Kje sem za tebe bila jaz takrat,
kot senca človeka, ki ima jo vsak.

Šla sva po poti in se učila,
bilo je lepo, ko sva se ljubila.
Drug drugemu sva učitelja bila,
kar sva pridobila, naj vsak spozna.

Jagoda (Fragaria vesca) je večletna zeliščna rastlina, ki uspeva kot gozdno ali vrtno sadje na področju z zmerno klimo. Od vsega divjega sadja, se zaradi čudovite arome in prijetnega okusa najbolj ceni ravno gozdna jagoda.
Po svetu je poznanih okoli 400 vrst jagod.
V naravni medicini pa se koristijo gozdne jagode, saj po kvaliteti, vsebnosti vitaminov in hranljivih snovi močno prekašajo gojene vrtne.
Uporablja se plod, listje in korenina.
Plodove se obira junija, julija in avgusta, listje maja, junija, julija in avgusta, korenino pa septembra.
Uporablja se svež plod ali pa kot džem, sirup, kompot, osvežujoči napitki, marmelade, peciva, sladoled, žele, vino. V plodu jagod je 10% sladkorja, okoli 1% prostih organskih kislin (limonske, vinske, jabolčne) pektina, mineralnih snovi, arome, karotena, vitamina C idr.
Jagode se priporočajo slabokrvnim osebam.
Korenine in listje gozdnih jagod se uporablja kot sredstvo proti driski. Iz listja se dela čaj izjemne zdravilnosti. Svež plod gozdne jagode z mlekom, vinom ali limoninim sokom pomaga ledvičnim bolnikom, zdravi zlatenico, in krepi srce.

Viscos je bil v davnih časih obmejna postojanka, kjer so živeli razbojniki, ubežniki pred pravico, prekupčevalci, prostitutke, morilci, ki so počivali med enim in drugim zločinom… Najslabši med najslabšimi pa je bil Ahab, Arabec, ki je nadziral ves kraj z okoliščem in teroriziral kmete, ki se vsemu navkljub niso odpovedali dostojnemu življenju.

V bližini Viscosa je v neki votlini živel puščavsko življenje samotar, kasneje znan kot sveti Savin.

Nekega dne se je Savin napotil iz svoje votline v Ahabovo hišo in ga zaprosil za prenočišče. Rekel je, da je naveličan samotnega življenja v votlini in si želi vsaj eno noč prespati med ljudmi, v Ahabovi hiši.

Ahab se je krohotal in ga vprašal, če ne ve, da njegovo, Savinovo življenje njemu nič ne pomeni, saj je že neštetim ljudem prerezal vrat. Savin mu je povedal, da je to slišal, pa da ga ne moti. Nekaj časa sta se pogovarjala, in Savinove besede so na Ahaba naredile močan vtis, čeprav tega ni hotel pokazati. Življenje je v Ahabu zapustilo sledove: bil je nezaupljiv in ni več verjel v Dobro. In nato je Ahab Savinu pokazal kot v svoji hiši, kjer ponoči lahko prespi.

Kakor je Ahab slovel med ljudmi kot morilec, tako je Savin slovel med ljudmi kot svetnik. Ahabu ni bilo všeč, da deli slavo še s kom, zato je sklenil, da bo svetu pokazal, kdo je resnični gospodar v pokrajini in je začel brusiti nož, da bi ponoči z njim pokončal Savina. Savin ga je pri tem delu nekaj časa opazoval, nato pa mirno zaspal.

Ahab je vso noč brusil rezilo. Premišljeval je in premišljeval…

Zamisli si,
da srečaš simpatično osebo,
kateri si tudi ti kar všeč,
pa se zmenita za sestanek.

Na sestanku tebi draga oseba,
dobi na svoj nežen obraz,
prav poseben trpeč izraz
in ti pove, da je grešila in se kesa.

Ti rečeš lepo, da je spoznala,
da nekaj ni naredila prav
in da ji je zdaj za to žal,
kajti premnogi ljudje,
se niti ne vprašajo o tem.

Bernarda Pavko Prava
V koraku Ljubezni (1. del)

"Jaz sem" je moja najvišja in najboljša svetloba, Bog, ki tudi jaz sem. Božanskost, ki se v meni prebuja, tisti prstek, ki sem se ga komaj dotaknila. Energija, za katero naj bi skrbela kot za majhnega otroka. Ker prebujajoče se božanstvo v človeku ni oče ali mati, ampak majhen otrok. Nekaj odprtega, občutljivega in ranljivega, za kar naj bi skrbeli.
Angel Kryon pravi, da "Jaz sem" sestavljajo
- Višji jaz kot Svetloba, dostopna fizičnemu telesu, pomeni njen del, ki se s telesom lahko zlije in ga ta potem drži in nosi, živi
- osebni del Svetlobe na drugi strani tančice, odgovoren za kokreacijo in naključja človeka, za izpolnitev njegovih namenov. Načrtovalec, gradbenik, arhitekt, planer.
- skupina vodnikov, ki ji jaz rečem Svaha, moja Svetloba višjega hrama, pomeni v vsakem zavestnem dihu večja Svetloba
- četrti del, ki mi je najbolj zanimiv - deli človeka, v družbi z njegovo biološko družino iz zadnjega življenja.
?! Ja, natanko. Kako bom to energijsko shodila, je drugo, podatke pa razumem kot enkratno priliko, da jih v življenju uporabim za svoje najvišje in najboljše dobro. Dihala jih bom in jih tako sprejela v svojo energijo, v vse svoje ravni bivanja, v svoje celice in zraven zvedela kaj še bolj osebnega.

Prepričani smo, da bo naše življenje lepše, ko bomo poročeni, ko bomo imeli prvega otroka ali drugega. Potem smo razočarani, ker so naši otroci premajhni, zaradi tega ali onega menimo, da bo boljše, ko bodo odrasli. V nadaljevanju smo ogorčeni zaradi njihovega mladostniškega obnašanja. Prepričani smo, da bomo bolj srečni, ko bodo prebrodili to starost. Mislimo, da se bomo počutili bolje, ko bo naš partner rešil svoje probleme, ko bomo zamenjali avto, ko bomo šli na čudovite počitnice, ko ne bomo več prisiljeni delati. Toda, če ne bomo pričeli s polnim in srečnim življenjem zdaj, kdaj bomo? Vedno se moramo spopadati s težavami vseh vrst. Zato je potrebno sprejeti to realnost in se odločiti biti srečen, ne glede na to, kaj se bo zgodilo. Alfred Souza pravi. Zelo dolgo časa sem imel občutek, da se bo moje življenje kmalu začelo . pravo življenje! Toda vedno so bile ovire, ki jih je bilo potrebno premagati spotoma, nekaj nerešenega, nek posel, ki je zahteval še več časa, dolgovi, ki še niso bili poravnani. Potem bi se življenje začelo. Nazadnje sem razumel, da so bile te ovire življenje".

Sprehajam se. Gaja odpira moje noge. Pomaga mi spuščati stvari, druge shoditi. Predajam se sončnim žarkom. Vse celice se polnimo s svetlobo sonca, crkljamo se in se odpiramo, kot cvetni lističi, v ljubezni in veselju. Vsak trenutek je dolg in lep. Zadnje čase draga Gaja govori in sije. Berem jo, kot sem včasih brala le iz oči človeka. Pestuje me, boža, objema, kot bi imela roke in poljublja me s svojimi ustnicami. Preobraža se. Milostno in v sočutju, čeprav ni videti tako, se pa da čutiti.

Drevesa (ki jih poznam) so se preobrazila že pred nekaj leti. Več stoletne lipe so se dobesedno odprle. Njihove duše so si zadale pomembno nalogo. Modrost svoje izkušnje so želele predati, svojo energijo, ki so je gradile in brusile toliko let, svojo ljubezen in potencial preobrazbe.

Ena med njimi me je poklicala. Jasno sem to čutila in noben dvom ni bil dovolj močan, da bi me prepričal v nasprotno. Šla sem do nje (ima izrazito žensko energijo). Ker je bila že odprta in ker mi je dovolila, sem vstopila v njeno deblo. Zaprla sem oči in odprla svoje občutke. Njene energije so stekle skozi mene.

Na iverih svojega telesa jih sonce zlati
in iztegnile so zamrznjene roke, zasute z lučmi.
Sehljaje dahnile so mačice v čudežni svet
tako brezmejno blagohoten, z žarki odet.

Hodim po gozdu in vse se srebrika,
s svinčenimi kosmatimi očmi se mi narava dobrika.
Glasno in pomenjljivo ptička vejo zamaje,
piščalka veselo zapiska, ko pridem v te kraje.

Vodnozelena hosta prebuja veselje, radost
in jaz vriskam iz svojega grla, v meni norost.
Zaživijo mi udi, med jerebikami oživlja se kri,
naokrog se oziram in veter svojo pesem šumi.

O, ljubezen zemlje, znoj in življenje iz globin,
temno naročje zelenega kinkanja z višin,
v mojih očeh je obujen samotarski spomin,
hrepenenje mladosti, sprostitev ko v naravi živim.

Mojster Sun:


Rečeno je bilo torej, da če poznaš druge in
sebe, ne boš ogrožen niti v stoterih bitkah; če
drugih ne poznaš, poznaš pa sebe, boš eno
bitko dobil, drugo pa izgubil; če pa ne poznaš
niti sebe niti drugih, boš v sleherni bitki ogrožen.

Sporočilo kanalizirano
15. decembra 2004

Lightworker - kanalizirana sporočila 'Grupe' (uvod)

~ Objemi pete dimenzije ~

Vedno sem se imel za profesionalnega objemalca. Vedno sem menil, da o človeku mnogo povedo njegovi objemi. Mogoče bom nekega dne napisal knjigo z natančnim opisom mnogih različnih tipov objemov, ki sem jih imel veselje zbrati. Sedaj mi je Grupa s tem spremenila načrte. Sedel sem v Zeistu na Nizozemskem, na kosilu na seminarju s skupino dragih prijateljev, ki so se šalili o 5-dimenzijskih objemih. Tako močno so se smejali, da niso mogli jesti. Nisem veliko razmišljal o tem, dokler nisem pred kratkim dobil emaila od ene izmed njih. Pismo je podpisala z "5-dimenzijski objemi". Grupa je začutila to energijo ter predstavila čudovito sporočilo, da bi nam pomagali spomniti se, kaj je zares pomembno. Hvala Simone!

Ta mesec je zelo poseben zame v več pogledih. Zaključek še enega leta in začenjanje novega. Zelo smo vznemirjeni zaradi novih možnosti, ki so pred nami. A zdi se mi, da sem najbolj od vsega zelo ponosen na svojo ženo in partnerko, ki tako zelo stopa v svojo moč. Zanesljivo preberite 'Povezovanje srca' spodaj. Bravo Barbara!

Steve Rother
Govornik Grupe

»Ali verjameš, da človek lahko hodi po vodi?«

»Ne to je nemogoče, zaradi zakona sile težnosti«

Ja, res je zaradi zakona sile težnosti je to nemogoče,
ampak Jezus je pred 2000 leti hodil po vodi.

Ali človek lahko vpliva na vreme, potrese in ostale naravne katastrofe?

Ne, ne more vplivati, ker vreme in potresi niso podvrženi človeški zavesti

Ja res, ampak Jezus je v trenutku umiril vihar na morju,
ko je bil pa križan na križu, je pa še sprožil močan potres???

Človek je prišel k mojstru in ga milo prosil,
naj mu pomaga priti na drugo stran široke reke,
v bližini pa takrat ni bilo nobenega čolna niti čolnarja.

Ahab je naročil sinu, naj gre v vas in kupi sol. Zanjo naj plača pravično ceno: niti preveč, niti premalo.

Sin je bil presenečen. Dejal je, da razume, zakaj naj ne bi plačal za sol prevelike cene, vendar pa, če malo baranta, potem lahko kupi poceni sol, in tako privarčuje denar.

Oče mu razloži, da tisti, ki prodaja zelo poceni sol, denar verjetno obupno potrebuje in zato mora sol prodati pod ceno. Kdor izkorišča položaj takega reveža, ne spoštuje truda in znoja, ki ga je prodajalec vložil v pridelano sol.

Sin razume razlago, vendar reče očetu, da je to majhna stvar, ki na splošno nima velikega pomena.

A oče mu reče:

»Na začetku sveta je bilo tudi samo malo krivice. Toda vsi, ki so prihajali, so je dodali še malo, misleč, da tisto malo ni pomembno… a glej, kakšen je zaradi tega svet danes...«

povzeto: Paulo Coelho – Demon in gospodična Prym

Medtem ko se svetovna javnost dandanes intenzivno ukvarja s problemom primanjkovanja nafte, naši prihodnosti grozi veliko večja nevarnost – pomanjkanje vode. Naftne vire lahko nadomestimo, vode ne. Brez nafte smo uspeli preživeti milijone let, pomanjkanje vode pa nas pogubi v nekaj dneh.

Ne le, da vode ne moremo nadomestiti, pač pa so ogromne količine potrebne za pridelavo hrane. Človek zaužije približno 4 litre vode na dan, bodisi neposredno ali posredno v različnih pijačah in hrani. Za količino hrane, ki jo zaužije človek na dan, pa je potrebnih 2000 litrov vode – 500krat več.

Potemtakem ni presenetljivo, da za namakanje polj porabimo 70% svetovne sladke vode. Čeprav se nastale situacije vedno večjega pomanjkanja vode zaveda že veliko ljudi, se večini še ni posvetilo, da to posledično pomeni tudi pomanjkanje hrane.

Vir: www.ekorega.net

Če se bodo trendi, ki so se pred 40 leti pojavili v industrializiranih državah in se sedaj že širijo v države tretjega sveta, nadaljevali, lahko v naslednjih 50 letih pričakujemo masivni porast transporta ljudi in dobrin na jugu.

Do leta 2060 bo prevoženih vsaj sedemkrat več kilometrov kot 1990. Okoli leta 2025 bo promet na jugu večji od tistega na severu, tako bo do 2060 predstavljal 70% celotnega svetovnega prometa.

Še bolj naj bi se spremenil transport dobrin. V zadnjih 40 letih so se kilometrske tone cestnega tovora (= teža transportiranega blaga pomnožena s prevoženimi kilometri) povečale vsaj vzporedno z BDP-jem države: 1,7 krat hitreje v Evropi in dvakrat hitreje v Indiji.

Projekcije, ki uporabljajo podobne stopnje rasti, prikazujejo za leto 2060 zastrašujočih 40.000 milijard kilometrskih ton v primerjavi z 5000 milijardami leta 1990. Gonilna sila te rasti bo jug: do leta 2020 bo predstavljal 60% skupnega cestnega tovora – v primerjavi s 30% leta 1990 – in zrasel na 75% do 2060. glede na takšne ocene bo zagoto prišlo do velikih problemov z gorivom tudi, če bo tehnološki napredek omogočil manjšo porabo goriva za avtomobile in tovornjake.

Vir: www.ekorega.net

Piše: Miran

Danes smo preko World Wide Weba (www) vsi aktivno vključeni v vse, kar se dogaja v naši »vesoljni vasi«. »Veliko oko« vidi v stanovanja, gospodarske dejavnosti in celo v skrivne arhive. Kdor ima denar, ima lahko vpogled v karkoli, kar je na internetu, in na tisto lahko tudi vpliva. Vsak uporabnik interneta – in teh je preko štiri milijarde – se lahko na enostaven način vključi ali izključi iz sistema.

Tehnični prenos znanja in informacij je za sodobno družbo nujen in dragocen. Znanost, vojaški aparat, administracija itd. so odvisni od elektronske izmenjave podatkov, od nje je odvisna vsakršna oblika razvoja, ustvarjanja in kulture. Informacija je lahko že vsak napisan tekst. Razmišljanja velikih duhov preteklosti, kot so bili Lao Ce, Pitagora, Bruno in drugi, so nam tako dostopna tudi danes. Toda, da bi njihove misli zares lahko doumeli, je potrebno notranje doživljanje, ki se ga v večini primerov ne da sprejeti zgolj s pritiskom na tipko.

Vedno se lahko vprašamo: Kaj posredujemo naprej? Od koga? Predvsem pa, kakšen je cilj in kakšen je motiv? Množični mediji ne morejo brez električne energije. Www deluje le s pomočjo električnega omrežja, kablov, oddajnikov in satelitov. Ko zmanjka elektrike, tudi www ne dela. Elektrika je sila, ki je na razpolago tudi brez kablov, oddajnikov in satelitov. Je posebna oblika onostrane – astralne sile, ki obdaja ves svet. Tehnika jo s sistematičnim električnem omrežjem le prestreza in potem uporablja. Tako smo kot človeštvo dobesedno ujeti v lastno mrežo, čeprav to morda niti ni bil namen tehnike, ampak tistih, ki so jo za to plačali.

Svobodo si moramo deliti, sicer tisti, ki jo imajo, nimajo časa, da bi jo uživali – preveč so zaposleni s tem, da jo varujejo s puškami in psi in izrednimi stanji. Vsi si delimo slavo drug drugega – prav tako pa drug drugega sramoto.

Desmond Tutu