Ameriški mediji poročajo, da je Pacific Warning Center na Havajih, v upravljanju National Oceanic and Atmospheric Administration, ko je zaznal potres, takoj opozoril na možnost rušilnih valov kot posledico enega močnejših zabeleženih potresov.

Charles McCreery, direktor centra, je potrdil, da je njegov 'team' obvestil o možnem dogajanju mornarico ZDA, vlado ZDA in vlado Avstralije.

Več kot dve uri je minilo, da so rušilni valovi dosegli pokrajino Tamil Nadu v Indiji in Sri Lanko, in več kot štiri ure so potovali do vzhodne obale Afrike, pa niti vlade niti mediji ogroženih dežel, nihče niti v Indiji niti na Sri Lanki niti v Afriki ni bil o prihajajoči katastrofi obveščen!!!

Toda eden med otočki v Indijskem oceanu je bil pravočasno opozorjen – ameriška vojaška baza na od Anglije okupiranem otoku Diego Garcia, od koder ‘zavezniki’ bombandirajo Irak in Pakistan. Na otoku, 1,000 milj južno od Indije, neposredno na udaru tsunamija, ni bilo poškodovanih.

Časa je bilo torej dovolj. Amerika in Avstralija sta imeli podatke in čas obvestili ‘svet’ in rešili na tisoče življenj, a jih nista. Dopustili sta, da ‘se zgodi’. Obvestili in zaščitili sta le 'svoje'.

Odgovori na 'Zakaj ogroženih niso opozorili?' so grozljivi, eden bolj od drugega, toda koliko ( slabe ) vesti ima dejansko ameriška administracija ob svojem neukrepanju in posledičnem številu mrtvih, se kaže v njeni pripravljenosti pomagati prizadetim območjem.

Vsako končno vprašanje,
ti že od vedno podarja
končne odgovore.

Povem ti;
Svet bi se prenehal vrteti,
če ne bi bilo tako.

Vendar vedi:
da je to le zakon končnosti,
ki pripada svetu končnosti.

Kajti zibelka tvojega srca.

Da.

Zibelka prav tvojega srca.

Ti veš kje je doma.

Slovenska karitas, Rdeči križ in UNICEF zbrali 50,8 milijona tolarjev za žrtve tsunamijev

ponedeljek, 3. januar, 2005

Ljubljana (Slovenija) - Slovenska karitas se je aktivno vključila v prizadevanja mednarodne dobrodelne organizacije Karitas pri zbiranju pomoči za žrtve katastrofalnega potresa in popotresnih valov v Aziji. Do danes je bilo na njen račun zbranih 20 milijonov tolarjev. Na račun Rdečega križa Slovenije pa se je do petka steklo 18,807 milijona tolarjev, namenjenih za pomoč žrtvam tsunamijev. Tudi slovenski odbor Sklada ZN za pomoč otrokom (UNICEF) se je priključil zbiranju sredstev. Slovenski darovalci so doslej na račun UNICEF prispevali že 12 milijonov tolarjev.

Slovenska karitas poziva vse ljudi dobre volje, da se pridružijo pozivom k solidarnosti in prispevajo svoj dar na račun Slovenske karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR:02140-0015556761, Namen: Cunami-Azija, Referenca: 00-121204.

Tudi Rdeči križ Slovenije nadaljuje akcijo zbiranja pomoči za prizadete ob katastrofalnem potresu v južni in jugovzhodni Aziji, s katero se je odzval na poziv Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca iz Ženeve. Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, so do petka zbrali 18,807 milijona tolarjev.

Danes zvecer prizgi svecko na svojem oknu v spomin na vse pokojne v Aziji ter za mir njihovi duši.
Sporocilo ima svetovno razsežnost. Prosim, poslji ga dalje na cimvec naslovov.
To je najmanj, kar lahko naredimo v teh tezkih trenutkih sveta.

Svetovna Unescova potujoča razstava otroških risb bo na ogled od 5. januarja do 8. februarja v Cankarjevem domu

Cankarjev dom bo od 5. januarja do 8. februarja gostil potujočo razstavo risb, ki so jih naslikali otroci z vsega sveta. Razstava omogoča mladim, da na slikovit način izrazijo upanje in sanje o prihodnosti. Njen smisel je v vrednotenju bogastva kulturnih razlik v svetu in v premagovanju jezikovnih ovir s pomočjo likovnega izražanja.

Slišala sem glasbo v drevesu srca,
štropotanje dežja iz oči neba,
bučanje in grmenje slapov v duši.
Z rokami iztegnjenimi v satje
sem nihala na valovih svojih sanj.

Utripale se ognjene veke noči
in me vabile v skrivnosten vrt domišlije.
Tam je ležal ključ v svoji samotni zadostnosti,
v svoji pripravljenosti, ki se prebuja za nalogo,
da se bo lepota duše razcvetela,
kot čisto lepotno čustvo ali prečiščena
občutljivost v prebujajočem se preobilju,
ko se bo razžarelo sonce v meni.

V vetru sem slišala vznemirljivo zgodbo,
šepetanje morja v zrcalih božje podobe
in pomikanje spomina iz njegovega šumenja
skozme pikajoče s slanim želom ose
v jadra krvi in jeklo mojega značaja.

Drobceni korakci topotajo
Zlato rumeni laski plapolajo
V siju žametne pomladi
Otroci na polju se igrajo

V roki trakec rdeč drži
Ponosno se smeji
So biserne oči
Veselje skoznje se iskri

Vrtinec poje srce mlado
Ki zaplesalo z njo bi rado
Če le ujeti se pusti
Poljubček dal bo za nagrado

Pa vrabček zviti ne pusti
In spretno dekle se vrti
Kot da ne vidi in ne čuje
Njej mar ni duše, ki boluje

Nobelovo nagrado za mir vsako leto podarijo človeku, ki je v očeh sveta storil največ za dosego miru na svetu. Prejemniki te nadvse častivredne nagrade so bili Gorbačov, mati Tereza, Martin Luther King in mnogi drugi.

Alfred Nobel je bil švedski znanstvenik. Z izumljanjem vedno boljših in močnejših razstreliv, ki jih je potem prodajal vladam, da so iz njih napravile orožja za množično uničevanje, si je prislužil bogastvo. Proti koncu Alfredovega življenja je umrl njegov brat. Neki časopis pa je pri pisanju osmrtnice (nekrologa) zagrešil hudo napako. Pomotoma so objavili osmrtnico Alfreda Nobela.

Tako je Nobel lahko videl napisane in povzete vse dosežke svojega življenja. Njegovo življenje je bilo gmotno zelo uspešno – bil je zelo bogat. Prišel je do velikih znanstvenih odkritij – izumil je, na primer, dinamit. A Alfred Nobel je bil pretresen. Je bilo vse njegovo življenje samo to? Da je omogočil človeštvu, da se bolj učinkovito uničuje?

Tako je proti koncu življenja dal svoje bogastvo v sklad za Nobelove nagrade – nagrade, ki jih podeljujejo za dosežke na vseh področjih, ki koristijo človeštvu.


Vse svoje življenje lahko zapravimo za to, da lovimo svoje sanje. Pa so te sanje res vredne našega truda?



Vprašanja življenja in smrti
Chris Wright in Sue Haines

Ko je Učitelj videl, da njegovo delovanje priteguje množice, se je povzpel na hrib, se usedel in učil: Blagor ti, kadar si potrt. Ko je manj tebe, je v tebi več Boga. Kadar čutiš, da si izgubil sebe; tedaj te bo objel Tisti, ki ti je blizu. Blagor ti, kadar si zadovoljen s tem, kdor si. Tedaj ugotoviš, da si lastnik vsega, česar ni mogoče kupiti.
Blagor ti, kadar hrepeniš po Bogu. Njegova hrana je najboljša.
Kadar sočutno skrbiš za druge, takrat, ko si skrben, ugotoviš, da Nekdo skrbi zate;
posebno, kadar je tvoj notranji svet tako kot je prav. Takrat lahko vidiš Boga v zunanjem svetu, v vsem ustvarjenem.
Blagor ti, kadar lahko pokažeš ljudem, kako naj sodelujejo, namesto da bi tekmovali in se borili. Takrat spoznaš, kdo si. In tudi takrat, ko te ljudje zatirajo ali mečejo ven ali govorijo o tebi laži, da bi očrnili mene. To pomeni, da je resnica preblizu, da bi jim lahko bilo udobno. Moji prijatelji so vedno prihajali v take težave.

Sol in luč
Naj vam povem, zakaj ste tu. Tu ste, da bi bili solna začimba. Če vi izgubite svojo slanost, kako bodo lahko ljudje vedeli za pravi okus po Bogu? Ali pa če rečem takole: Tu ste, da bi bili luč in da bi v ta svet vnašali Božje barve. Če sem vas naredil za nosilce luči, vas verjetno ne bom skril.
In zdaj, ker sem vas postavil na vrh hriba, svetite! Bodite radodarni. Ko se vi odprete drugim, spodbujate ljudi, da se odprejo Bogu, temu radodarnemu Očetu.

Čakam na tvoj obraz,
čakam, da spoznam svoj jaz,
čakam, da mi tvoja luč
prinese sreče ključ.

Vsi mojstri, vključno z Jezusom so trdili,
da so hkrati mir, ljubezen, pot in resnica.
Resnica so dogodki, ki se nam dogajajo,
ampak vsi ti dogodki so se enkrat začeli
in se bodo vsi enkrat tudi končali.

Ljubezen kot pozornost nas hrani
in nas znotraj sebe umirja
in prav to je tista notranja pot,
po kateri naj bi vsi hodili,
iz katere naj bi se vsi, kar največ naučili.

In taka zavest resnice, ljubezni, miru,
ki je globoko vkoreninjena,
znotraj vsakega od nas,
bo ostala za večno.

Večno.

Na tej tvoji večnosti,
se ti res splača delati. :)

stojči Stojan Svet

Za Silvestra noč so zapuščene oči v temo sijale,
v baldahinu neba so teščo žejo rakete žarele,
petarde so pokale in v živcih ščemele.

Oh, kako ljubim to svojo novoletno radost,
ki sili iz notranjosti h klicu sveta:
ljubiti, vse dobro, zdravje in srečo želeti!

Rada bi zaželela srečno leto 2005 vsem dobrim ljudem, pa tudi tistim, ki so slabi, kajti le tako lahko postanejo dobri!
Tistim, ki so obupani, naj jim novo leto prinese nova upanja. Ko človek neha upati, mu ne preostane drugega, kot ponovno upanje.
SREČNO VSEM.
(Martina)

Razlika med človekom in angelom je preprosta:
večina angela je znotraj in večina človeka je zunaj.

(po knjigi Gospod Bog tukaj Ana)

Pevec irske skupine U2 Bono Vox želi svoje življenje dokončno posvetiti boju proti svetovni revščini. Zvezdnik je v pogovoru za britansko televizijsko postajo BBC dejal, da bi se morala sedanja generacija v zgodovino in spomine svojih naslednikov zapisati "s čim drugim kot z internetom". Morala bi biti zapisana kot generacija, ki je premagala skrajno revščino.


"Temu želim posveti preostanek svojega življenja," je izjavil Bono in ob tem dodal, da se člani skupine sicer od časa do časa pritožujejo nad njegovim delovanjem, vendar pa ga v osnovi podpirajo pri njegovih prizadevanjih. Bono je med drugim že leta 1985 kot soorganizator koncerta Live Aid pomagal v boju proti lakoti v Afriki. Najpomembnejši svetovni politiki, z mnogimi od njih se je tudi osebno srečal, naj bi ga obravnavali kot "eksotično rastlino", je za BBC izjavil Bono. Ob srečanju z njimi, kot je dejal, nikoli ni bil nervozen. Po njegovem mnenju pa bi morali biti nervozni politiki, "saj so oni tisti, ki nosijo odgovornost," je pojasnil irski zvezdnik.

Vir: STA

Piše: Miran Zupančič

Veliko vprašanje našega časa je, ali bo človek postal kdaj Človek?

V današnjem času je tukaj prisoten trenutek, ko se vedno več stvari razodeva. To je velik trenutek svetovnega preobrata, zasuka naše zavesti za vso človeštvo. Velika Svetloba Boga je zasijala preko vsega sveta in človeštvo se in se bo v velikih skupinah vedno bolj in bolj prebujalo. Možnosti človeštva bodo v prihodnosti velike, človek bo vedel kaj je božanski načrt in kaj ni, to moč razločevanja duhov bo dobil vsakdo. Posledica bo temeljita sprememba celotne družbe.

Zaradi tega svetovnega procesa je 21. stoletje zelo pomembno. Ne zaradi tega, ker bi napočila Apokalipsa, oziroma konec časov, sploh ne, pač pa zato, ker je v velikem vesoljnem času spet napočilo obdobje čiščenja in žetve za vse ljudi, da se zaustavijo in razmislijo o bistvenem. Vsak bo soočen s tem ali je notranje pripravljen ali ne. O tem je, dejal Jezus Kristus naslednje: "Pazite, kaj poslušate (da ne boste zapeljani od lažnih)! Po meri katero merite, se vam bo odmerilo in še navrglo se vam bo. Kdor namreč ima, se mu bo dalo še več, in kdor nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima." Kako to pravilno razumeti?

Ne reci mi, da je bilo čustvo zaman.
Z nasmehom je gostovalo pri meni
in žarelo zarjo skozi pore oblakov.
Bilo je za odtenek svetlejše od sonca,
kapljica sreče na mojem rokavu,
snežinka, ki vzdihne preden se utopi
v misel zdramljeno iz spanja.

Božalo je zvezde svetleče sredi noči,
ležeče na mojih ramenih in stenah srca,
poganjalo je trenutke skoz hrepenenje,
z navdihom je prižigalo iskre v breztežnost,
se dvigalo z urnimi krili visoko v obzorje,
z belino galeba skoz spektrum neba
je obšlo šumenje morja in vsebine morskega dna,
da bi ptice v jatah priletele na cilj.

Nekje sem prebrala, da je denar sveta vladar. Kupovanje pa je lahko huda bolezen. Denar ima v neločljivi enoti dvojni značaj: označuje vrednost in naredi človeka sužnja.

Z denarjem si lahko kupiš kozarce, iz katerih je škoda piti; z denarjem si lahko kupiš pribor, s katerim je škoda jesti; z denarjem si lahko kupiš pohištvo, ki ga je škoda uporabljati. Tudi sliko tebi všečnega moškega si lahko z denarjem kupiš in jo položiš pod steklo, da se ne bo obrabil in postaral.

Jaz bi si z denarjem kupila magični računalnik, ki bi namesto črk imel znake, ki rojevajo želje in izpolnijo hrepenenje po stvareh, ki jih ni mogoče kupiti z denarjem.

Ne samo, da je Bog ustvaril tebe kot človeka,
ampak ti je celo približal Njegova nebesa,
na prag tvojega lastnega diha,
na prag tvojega čuteče-usmiljenega srca,
kot tvoje izpolnjujoče vibracijsko polje duha,
duha tvoje notranje svetlobe in zvoka
in tvojega nesmrtnega nektarja,
vedno skozi sina nekesajočega se človeka,
kateremu je njegov lasten dih svetinja,
kateremu je njegov lasten dih,
njegova božanska hierarhija.
Spoznaj to skrivnost svojega diha. :)

stojči Stojan Svet

Nič ni lepšega kot je objem,
je kot miren pristan, ko najdeš se v njem.
Objemi prijatelja, ko ti je lepo
in tolaži se v objemu, ko ti je težko.

Čutiš? Ne, videti se to ne da
kakšno srce tvoj prijatelj ima.
Pošlji pozdrav mu in se zahvali,
Bogu, da so te z njim spoznali.

Pravi prijatelj te ranil ne bo,
morda povedal ti bo kaj trdo.
Dobro bo zate, saj to ti želi,
daj, tudi ti mu svoje srce odpri.

Bodi hvaležen in daj mu nasmeh,
odprto srce se vidi v očeh.
Poglej ga v oči in videl boš takoj,
kakšen je pravi prijatelj tvoj.

Čas pravljic je in v rokah se mi je znašla knjiga Mali princ Antoina De Saint-Exupery-ja:

"Dober dan," je rekel Mali princ.
"Dober dan," je rekel železniški kretničar.
"Kaj delaš tu?" je vprašal Mali princ.
"Potnike pošiljam v zavojih po tisoč na vse strani sveta," je odgovoril kretničar.
"Vlake, ki se v njih vozijo, usmerjam zdaj na desno, zdaj na levo."
In razsvetljen brzovlak, bobneč kot grom, je stesel železniško čuvajnico.
"Zelo se jim mudi," je menil Mali princ. "Kam gredo?"
"Celo strojevodja tega ne ve," je rekel kretničar.
In pribobnel je razsvetljen brzovlak iz nasprotne smeri.
"Kaj se že vračajo?" je vprašal Mali princ.
"Niso isti," je rekel kretničar. "Menjavajo se."
"Ali jim tam, kjer so bili, ni bilo všeč?"
"Nihče ni nikdar zadovoljen tam, kjer je," je rekel kretničar.
In prigrmel je tretji razsvetljeni brzovlak.
"Tile gredo za prvimi?" je vprašal Mali princ.
"Za nikomer ne gredo," je rekel kretničar. "Spijo, pravzaprav zehajo.
Samo otroci tišče noske na okenska stekla."
"Samo otroci vedo, kaj hočejo," je menil Mali princ.
"Zapravljajo čas s punčko iz cunj in ona je zanje vse in če jim jo vzameš, se jočejo."
"Srečni so," je rekel kretničar.

Skozi vonjave vrtnice v tekočini hrepenenja,
se moje telo pretaka po nevidnih žilah srca
in oči vstopajo v oaze, ki me sprejemajo
v svoje izvire z okusom izgubljenih slasti.

Svet sedi na težki gmoti, ko se vode bistrijo
in odhajajo skoz svetlobo moje kože.
Po delčkih sekunde, ure in dneva
sem sestavljala dojetje radosti iz umikanja
in odrinjenosti v mnoštvo utekočinjene spolnitve.

S kakšno neverjetno silo me je odpihal veter
skoz cvetočo vrtno uto očiščeno strasti.
Še nočnemu nebu se ni bilo treba zrcaliti v mojih očeh.
Bila sem odveča stvar v podobah tihožitja,
pregnetena v kvasu sanj in ob belem dnevu samosti,
spolzim zaspano osrediščena in izvrtinčena
v osi svojih misli, ki jočejo sonce in zvezde
v božjo košaro dobrih namenov in želja
v neskončnem bivanju mene v zamejenih gibih,
ki mu osuplo čudenje in strmljenje odmerja
mesto skoz kalejdoskop spoznanja.

...o0o...