NAGRADNI NATECAJ ZA PREDSTAVITEV DOBRIH PRAKS NEVLADNIH ORGANIZACIJ


V okviru programa Dobra družba (www.dobradruzba.org), projekta Predstavitev uspešnih zgodb NVO, smo oblikovali nagradni natečaj za nevladne organizacije, na katerem isčemo idejno in organizacijsko vitalne NVO-je, inovativne po načinu in področju delovanja, take, ki opravljajo dejavnosti, ki prinašajo novosti in spremembe, ki presegajo togost uradni(ški)h pogledov in postopkov delovanja ter po možnosti odpirajo nove družbene paradigme na področjih sociale, kulture, okoljevarstva in ekologije, protidiskriminacije, raziskovanja in znanosti, nestrankarske politike, zdravstva, športa, invalidnosti, psihosocialne pomoči, humanitarnosti, prostega časa, idr. Iščemo torej organizacije, ki se ukvarjajo s perečo problematiko in odkrivajo nove paradigme pri zaznavanju in/ali reševanju tematike; ki so inovativne tako po načinu, kot področju delovanja. Poleg tega iščemo izvajalce dejavnosti, ki se nanašajo na problematiko, ki jo državne institucije ne zaznajo, ali pa jo opravljajo učinkovitejše od države. Iz primerov bi radi javnosti predstaviti, da organizacije v delo in učinke, ki jih sproža njihovo delovanje, vpletajo veliko ljudi, in da s tem posledično sprožajo spremembe v družbi. Iščemo primere, ki bodo pokazali, da v NVO obstaja veliko motiviranosti in sposobnosti premagovanja ovir in da se delo v teh organizacijah opravlja strokovno. Še enkrat bi poudarili, da želimo s predstavitvijo učinkov delovanja posameznih nevladnih organizacij javnosti pokazati, da so NVO neobhodno potrebne za zagotavljanje kakovostnega življenja v Sloveniji.

Ključni cilj nagradnega natečaja je pridobiti primere nevladnih organizacij iz njihovega delovanja, bodisi v obliki opisa projekta, primera dobre prakse ali dejavnosti, s katero se ukvarja in dosega dobre učinke. Zgodbo o projektu, primeru ali dejavnosti, ki bo objavljena v Oni, bo spisal novinar oziroma novinarka.

Na naslednjem planetu je živel pijanec.Ta obisk je bil zelo kratek, toda Malega princa je navdal z veliko žalostjo.
"Kaj počneš tu?" je rekel pijancu, ki je molče sedel pred vrsto praznih in polnih steklenic.
"Pijem," je odgovoril pijanec in se klavrno držal.
"Zakaj piješ?" ga je vprašal Mali princ.
"Da bi pozabil," je odgovoril pijanec.
"Kaj pozabil?" je poizvedoval Mali primc, ki se mu je možak zasmilil.
"Pozabil, da me je sram," je priznal pijanec in sklonil glavo,
"Česa sram?" je zanimalo Malega princa, ki bi mu rad pomagal.
"Ker pijem!" je odgovoril pijanec in ni več črhnil besede.
In Mali princ je osupel odšel.
"Odrasli so res zelo zelo čudni," si je rekel, ko je romal dalje.

Maitreja meni, da bi vse svetovne religije morale prevzeti odgovornost za trpljenje na svetu. Namesto da bi učile o odrešenju, ustvarjajo ječo okvirov. Ustvarile so spore in ljudi s predsodki. Toda vse to se bliža koncu. Od sedaj naprej bodo izobraževalne ustanove pomagale ljudem odkrivati, od kod prihajajo ideje in misli, da smo vsi povezani z Vsemogočnim in da ne potrebujemo svetih spisov, da bi zmogli spoznati svoj resnični jaz.

“Tisti, ki bi morali širiti moje sporočilo,” pravi Maitreja, “in imajo možnost, da lahko služijo ljudem, so raje izrabili svoj položaj za osebne koristi. Boji za škofovski položaj ali za kateri drug pomemben položaj znotraj cerkvene hierarhije se morajo končati. Ne govorite, da ste postali škof v Jezusovem imenu, če ste v resnici to postali samo zaradi sebe. Če tega niste storili za Boga, potem Bog ne more biti z vami.”

" Zakaj vedno moliš? " je vprašal učitelj.

" Ker mi molitev odvzame veliko breme s srca."

" Žal ponavadi stori prav to."

" Zakaj žal? "

" Ker te predvsem odvrača od tega, da bi videl,

kdo ti je naložil breme, " je rekel učitelj.


Zelo iskriva misel, ki se lahko v pravem času in na pravem mestu razplamti v mogočen ogenj, ki ti je sposoben v trenutku požgati prav vse zemljevide vseh štirinajstih svetov. Vendar jaz še vedno zmolim kdaj kakšno molitev. Sveti angel se me pogostokrat
dotakne. Večkrat pa si zapojem kakšno spevno hindujsko mantro. V mislih imam speve, ki opevajo enega izmed najlepših aspektov boga, kar so ga moje zemeljske oči uspele videti. Govorim o bogu brez katerega Indija nikoli ne bi bila Indija.

Nikoli ne bom pozabil tistega dne, ko sem v službi bil tako zatopljen v sladkobo tega svetega imena, da sem zafučkal celih trideset oken. Škoda, ki sem jo povzročil je znašala za okoli 200 tisoč tolarjev. Zadeva je bila res konfliktna. Saj se mi je scena, v kateri sem glavni igralec bil seveda jaz, zdela tako romantično smešna, da si nisem mogel pomagati.

Iz preobupano strogih pogledov svojih nadrejenih, sem uspel zaznavati le nagajivo mežikanje igrivega dečka, ki je sijal v neskončni lepoti svoje gracijozne privlačnosti, s katero se poslanstvo pavovega peresa že od nekdaj pozna.

Smrt je prišla z morja.

Obup in groza.
Vlaga. Črnina.
Valovi ubijalskega morja.
Nepredvidljivega žrela sila.
Osupli pogled - odprtih ust
nemo kriči.
Zemlja požira.

Nemočna, zbegana misel
išče razlogov trenja telesa,
ki samo sebe kruši -
samo sebe tako neusmiljeno ruši.

V vsakem človeku je vgrajen,
magičen računalnik izpolnjujočih želja
in to je prav tisto tvoje mrežno srce,
ki povezuje vsa druga srca.

Ono izpolnjuje tvojo ljubezen,
ki je ne more kupiti noben denar,
ono izpolnjuje tisti tvoj mir,
ki se ne da niti kupit niti prodat,
samo ono ti nudi srečo, če si berač.

Znanstveniki so v sredo iz sarkofaga vzeli mumijo egiptovskega faraona Tutankamona in jo prvič računalniško pregledali. S tem naj bi dokončno ugotovili, koliko je bil znani faraon, ki naj bi prestol zasedel v starosti osmih let, resnično star, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Poleg tega želijo ugotoviti, ali je umrl po nesreči ali pa je šlo za umor. Vodja egiptovske uprave za arheologijo Zahi Havas je danes v Kairu pojasnil, da je mumija močno poškodovana, le glava je še vedno dobro ohranjena.

V sredo je skupina znanstvenikov Tutankamonovo mumijo vzela iz sarkofaga in jo položila v tomograf v posebej za to opremljenem kombiju, ki so ga parkirali v bližini njegove podzemne grobnice v sloviti Dolini kraljev v Egiptu. Mumijo so iz grobnice, kamor so jo po pregledu nemudoma tudi vrnili in kjer bodo opravili vse nadaljnje preiskave, preložili prvič po 82 letih.

Med množico prič, ki so bile navzoče ob sredinem dogodku, ko so mumificirano Tutankamonovo truplo položili v računalniški tomograf, se šušlja, da se je v tistem trenutku sprožil puščavski vihar ter da je začelo deževati, kar se v severnem Egiptu redko zgodi. "To je prekletstvo faraona," so s strahom šepetali nekateri.

Kot poroča Journal of Clinical Investigation, so nemški znanstveniki objavili, da so razvili novo zdravilo proti virusu HIV, povzročitelju neozdravljive bolezni AIDS. Zanimivo pri tem odkritju naj bi bilo to, da bi novo zdravilo lahko učinkovalo pri tistih bolnikih, katerih organizem ni sprejel sedanjih zdravil.

Pomembnost zdravila naj bi bila ta, da bo zmanjšuje razmnoževanje virusa s pomočjo človeškega proteina. Ob tem seveda velja kot vselej doslej, da tudi to novo zdravilo ne zagotavlja ozdravitve, ampak le zaustavitev napredovanja bolezni in obolelim omogoča kvalitetnejše življenje, še poroča Journal of Clinical Investigation.

www.ljnovice.com

Zvečer ne pričakuj, da boš živel do jutra; zjutraj ne pričakuj, da boš živel do večera. Črpaj iz zdravja za bolezen in iz življenja za smrt.

Hadith, iz knjige R. Kendricka

GOSPODAR ŽEZLA

za vas piše: Xabaras
na začetek

Poglavje Tretje

Štiri karikature pustolovcev so se spuščale navzdol po notranji strani vulkanskega žrela. Bones si je z žico, ki jo je našel kdovekje, privezoval svoja še topla in vlažna rebra nazaj na prsni koš. Tla so bila sajasto črna in posuta s podolgovatimi razpokami, iz katerih se je iz globin vulkana svetil rdeč sij lave. Ves svet je bil mehko črnordeč. Tišina je bila popolna, slišal se je samo ritmični zvok korakov. Nihče ni govoril, vsakdo je bil sam s svojimi mislimi.

Jezero lave je bilo vse bližje. Lyen, ki je kot vilinka imela najboljši vid, je na obali kmalu opazila postave. Videla je, da niso prvi, ki se trudijo priti do stolpa. Ko so prišli do obale jezera, je bilo tam že na desetine drugih druščin, ki so prišle v upanju, da najdejo srečo, slavo in - najpomembneje - denar.

Jezero ni bilo tako veliko, kot je bilo videti z vrha žrela. Pravzaprav je bolj dajalo vtis malce širšega obrambnega kanala, ki se je počasi in leno ovijal okoli temeljev visokega črnega stolpa. Skupine plačancev so stale ravno na tisti strani, kjer so bila visoka železna vrata dvižnega mostu. Trenutno so bila tako zelo zaprta, da se je na prvi pogled zdelo, da so popolnoma zazidana v stolp.

Po vsem praznično okrašenem prostoru se je v vrtinicu prijetnih vonjav in dišav razširjala svetloba raznobarvnih lučk in zapeljiva fluidnost mladenke, ki je sramežljiva in negotova stala v kotu ter opazovala prihajajoče goste. Okrog nje se je hotelo vse nadgraditi z vonjavami nekakšne mešanice lavande in vijolic. Kot bi se sprehajal po vrtovih vrtnic in dišečega jasmina po Azurni obali je bilo ozračje okrog mladenke. Ob njej so v popolni čarobnosti prazničnega večera plavale meglice dišečega vonja in neka zunajčasovna substanca iz Apolonovega svetišča, ki je omamljala in s svojo čutnostjo prihajala v njegovo bližino. Pred njim je stala sanjska temepljska plesalka.

Bila je boginja. Ni vedel njenega imena. Rekel si je: "Njeno ime naj bo Afrodita, boginja ljubezni!" Čutil je njen nedotaknjeni del srca. Zaljubil se je na prvi pogled.

S svojim uglajenim obnašanjem in resnim izrazom obraza je skušal zakriti tisti nenavadni nemir, nekakšno boječnost, vendar čutnost ga je vedno bolj gnala v njeno bližino. Bila je mlada lepotica, ženska od peta do glave. Ni izstopala samo po svoji lepoti ter
skromni, vendar lepi črni večerni toaleti in skrbno urejeni pričeski, temveč predvsem zaradi vonjav na koži, oblačilih in vse okrog nje je prijetno dišalo.

Osupljivo in pretresljivo je bilo brati na stotine zgodb preživelih v tsumanijih v deželah, ki obrobljajo indijski ocean.

V mnogih zgodbah ljudje krivijo za potres in tsunami Boga,
kar za nas, ki imamo malo več globljega spoznanja vemo,
da to nikakor ne more biti res,
saj znotraj v globini sebe vsak človek zelo dobro ve,
da je Bog v sami osnovi ta energija resnice, ljubezni in mira.

Zanimive so razlage te katastrofe predstavnikov različnih ver.

Hindujec je povedal, da imamo vsi ljudje isto božansko podstat,
da je človeški razum neuničljiv in da so umrli še vedno v zavesti z nami.

Budist je povedal, da je pač ta tragedija umrlih posledica njihove karme,
da bodo zdaj vsi prišli pred Budo in se vsi ponovno nekje vrnili.

Musliman je povedal, da je to bila volja Alaha, iz katere se vsi lahko nekaj naučimo in preučimo naša dejanja.

Kristjan je povedal, da za vse ne bi smeli kriviti Boga in bi se morali osredotočiti na reševanje preživelih.

Piše: Miran Zupančič


Dvom, strah; oboje obstaja. Strah ni kot se običajno reče: "Znotraj je votel od zunaj ga pa nič ni." Strah je misel, da nam bo neka stvar šla narobe, čeprav za to nimamo nobenega tehtnega razloga.

Dvom ali negotovost sta para vere in gotovosti. V današnjem svetu računalniki določajo prihodnost človeštva. Politiki in ostale vodilne strukture poskušajo razumeti in obdelati informacijske tokove, ki prihajajo do njih, in nanje uravnati vodenje gospodarstva. Toda občutek negotovosti ali dvoma ostaja. Bo res vedno vse potekalo po načrtu?

V naravi je odraščanje vezano na nepreklicne zakone. Seme kali, korenine se vraščajo v tla in stebla se lepo vpijejo k svetlobi. To je gotovo, ni dvoma. Veje in listi se razširjajo v krošnjo in številni listi naznanjajo bogato rodnost. Ves razvoj sledi zakonom silnicam narave. Z obrobja gozda v daljavi se dvigajo prve veje, ostra linija zarisuje vrhove dreves. Vmes se razvijajo krošnje, zunaj linije ni ničesar. To pomeni, da gre za omejeno, zaključeno razvojno polje. Tako kot je človekova največja telesna višina odvisna od različnih klimatskih in geoloških pogojev, so tudi istovrstne rastline v gorah nižje rasti kot v nižini. Mar niso podobni zakoni vplivali na razvoj biološkega človeka? Ker pa se spreminjajo sevalni pogoji in prihajajo na dan novi, doslej skriti, nevidni naravni zakoni, se spreminja tudi življenjski prostor človeka, živali, rastlin in mineralov. Spreminjajo se torej smernice, s katerimi se mora usklajevati življenje na Zemlji.

"Živjo vsem!

V zadnjem času lahko redno spremljamo dogajanje na prizadetih območjih Indonezije in kako se svet organizira njim v pomoč. Tudi Slovenija je priskočila in verjetno vas je večina že dobila mejl za nakazilo denarja preko Rdečega križa.

Ker nekateri čisto ne zaupajo/mo velikim humanitarnim organizacijam in najraje vidimo da pride pomoč kar direktno do tistih, ki jo rabijo, je tukaj vaša priložnost!

Štefan Dimnik (en čisto navaden Slovenec) je s prijatelji začel zbirati pomoč in uspel preko vez dobiti zastonj letalski prevoz na Šri Lanko do Irme Romijn v Kandy, kjer dela kot prostovoljka že dolgo časa.

Vi pa lahko pomagate tako: do konca januarja bomo zbirali vso materialno pomoč - obleke vseh velikosti, spodnje perilo, rjuhe, blazine, prevleke, vzmetnice, posodo, pribor za osebno higieno, sveče, svetilke, šotore, orodje vseh vrst, stekleničke za hranjenje dojenčkov, igrače, ... Pravzaprav vse. Upoštevajte, da ima Šri Lanka tropsko podnebje, da z marcem prihaja deževje.

Bog, naredi me orodje tvojega miru.
Kjer je sovraštvo naj posejem ljubezen.
Kjer je krivica, naj posejem oprostitev.
Kjer je dvom, naj posejem vero.
Kjer je obup, naj posejem upanje.
Kjer je tema, tja bi rad prinesel svetlobo.
Kjer je žalost, naj posejem veselje...

Bernarda Pavko Prava
V koraku Ljubezni (1. del)

(Pred dobrimi 24-imi urami sem na poti iz Minhna s prijateljema spala kot top na raztegnjenih sedežih kupeja. Prav toploto sem čutila na prsih, ko sem tam po pol enajsti dopoldan ležala naprej, vsa naspana in ne vem, če sta onadva še spala ali samo molčala. Potem smo se počasi najedli, vadili stik s svetlobo v sebi in potem sta v našo "dnevno sobo" prišli prijateljici iz Hrvaške. Ravno ko sem pred nas postavila čokolado z velikimi lešniki, smo zapeljali v dolg temen tunel. V tem tunelu je vlak hrumel, tako kot hrumijo stari vlaki in brez besed smo v slabo osvetljenem kupeju jedli čokolado. Res dolg tunel je bil in dolgo smo jo jedli in nobeden ni rekel besede, ker bi moral zakričati, če bi želel, da ga kdo sliši.
Aleluja! Jebo te…, je bolj zase, a glasno in s poudarkom na Aleluji!, rekla ena od prisotnih, ko je vlak zapeljal ven iz tunela, v dan. Smejali smo se še in še...)

Po pogovoru z Zmagom sem začutila veliko olajšanje in globok mir. Predvsem olajšanje. Končno sem ven iz tunela, pred mano je nov dan. Zmago je tam in jaz sem tu in bravo jaz, da je tako. Spila bom čaj, sem pomislila, ker Mire še ni bilo, in v smeti vrgla svež gyokuro čaj, v roki pa držala tisto, kar sem nameravala vreči v smeti. Opa, saj sem zmedena! Pa naj bom zmedena, rada sem zmedena, samo da je on drugje kot jaz. (Da to ni sprejemanje, mi je bilo jasno, pomembno pa ne.)
Kako si želim, da bi me poklical kak moški, da bi ga lahko zavrnila, je čez 15 minut na sprehodu rekla Mira, ena najbolj seksi žensk, kar jih poznam.
Halo? Smejali sva se, da je odmevalo po Zajčji dobravi. Saj bi ga znala lepo zavrniti, a ne? sem se režala in se zavedla, da je bilo to to, kar sem jaz naredila ta dan. Presenečena sem ugotovila, da je bilo to to, kar sem rabila. Bog, saj postajam prava ženska! Morda moj odnos z moškim ni deloval in še ne deluje, ampak Svetloba deluje.

Ti in jaz in mi vsi smo otroci matere zemlje,
saj tudi vsakega od nas sestavljajo vsi njeni elementi
in vse njene kovine lepo razporejene po telesu.
Le te so pretvorniki elektromagnetnih valovanj,
ki tečejo skozi naše živce.

Če doma gojiš kakšno rastlino,
lahko kaj hitro opaziš njeno bujno rast,
ob tvoji vsakodnevni pozornosti, ki jo posvečaš njej
in njen hiter propad, če jo zanemariš in nanjo čisto pozabiš.

Tvoja stvar je, ali verjameš, ali ne,
da je tudi naš planet zemlja živo Božansko bitje,
ki čuti in diha in ki ima tudi svoje želje.

In kakšne so njene želje?

Da bi vsa njena bitja živela v čim večjem sožitju
in da bi ji namenjala vso tisto pozornost,
ki si kot naša gostiteljica in planet mati tudi zasluži.

Ti sam zase veš,
kolikokrat si se ji zahvalil za vse plodove,
ki ti jih poklanja ves rastlinski živelj skozi tvoje življenje.

Ameriški mediji poročajo, da je Pacific Warning Center na Havajih, v upravljanju National Oceanic and Atmospheric Administration, ko je zaznal potres, takoj opozoril na možnost rušilnih valov kot posledico enega močnejših zabeleženih potresov.

Charles McCreery, direktor centra, je potrdil, da je njegov 'team' obvestil o možnem dogajanju mornarico ZDA, vlado ZDA in vlado Avstralije.

Več kot dve uri je minilo, da so rušilni valovi dosegli pokrajino Tamil Nadu v Indiji in Sri Lanko, in več kot štiri ure so potovali do vzhodne obale Afrike, pa niti vlade niti mediji ogroženih dežel, nihče niti v Indiji niti na Sri Lanki niti v Afriki ni bil o prihajajoči katastrofi obveščen!!!

Toda eden med otočki v Indijskem oceanu je bil pravočasno opozorjen – ameriška vojaška baza na od Anglije okupiranem otoku Diego Garcia, od koder ‘zavezniki’ bombandirajo Irak in Pakistan. Na otoku, 1,000 milj južno od Indije, neposredno na udaru tsunamija, ni bilo poškodovanih.

Časa je bilo torej dovolj. Amerika in Avstralija sta imeli podatke in čas obvestili ‘svet’ in rešili na tisoče življenj, a jih nista. Dopustili sta, da ‘se zgodi’. Obvestili in zaščitili sta le 'svoje'.

Odgovori na 'Zakaj ogroženih niso opozorili?' so grozljivi, eden bolj od drugega, toda koliko ( slabe ) vesti ima dejansko ameriška administracija ob svojem neukrepanju in posledičnem številu mrtvih, se kaže v njeni pripravljenosti pomagati prizadetim območjem.

Vsako končno vprašanje,
ti že od vedno podarja
končne odgovore.

Povem ti;
Svet bi se prenehal vrteti,
če ne bi bilo tako.

Vendar vedi:
da je to le zakon končnosti,
ki pripada svetu končnosti.

Kajti zibelka tvojega srca.

Da.

Zibelka prav tvojega srca.

Ti veš kje je doma.

Slovenska karitas, Rdeči križ in UNICEF zbrali 50,8 milijona tolarjev za žrtve tsunamijev

ponedeljek, 3. januar, 2005

Ljubljana (Slovenija) - Slovenska karitas se je aktivno vključila v prizadevanja mednarodne dobrodelne organizacije Karitas pri zbiranju pomoči za žrtve katastrofalnega potresa in popotresnih valov v Aziji. Do danes je bilo na njen račun zbranih 20 milijonov tolarjev. Na račun Rdečega križa Slovenije pa se je do petka steklo 18,807 milijona tolarjev, namenjenih za pomoč žrtvam tsunamijev. Tudi slovenski odbor Sklada ZN za pomoč otrokom (UNICEF) se je priključil zbiranju sredstev. Slovenski darovalci so doslej na račun UNICEF prispevali že 12 milijonov tolarjev.

Slovenska karitas poziva vse ljudi dobre volje, da se pridružijo pozivom k solidarnosti in prispevajo svoj dar na račun Slovenske karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR:02140-0015556761, Namen: Cunami-Azija, Referenca: 00-121204.

Tudi Rdeči križ Slovenije nadaljuje akcijo zbiranja pomoči za prizadete ob katastrofalnem potresu v južni in jugovzhodni Aziji, s katero se je odzval na poziv Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca iz Ženeve. Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, so do petka zbrali 18,807 milijona tolarjev.

Danes zvecer prizgi svecko na svojem oknu v spomin na vse pokojne v Aziji ter za mir njihovi duši.
Sporocilo ima svetovno razsežnost. Prosim, poslji ga dalje na cimvec naslovov.
To je najmanj, kar lahko naredimo v teh tezkih trenutkih sveta.

Svetovna Unescova potujoča razstava otroških risb bo na ogled od 5. januarja do 8. februarja v Cankarjevem domu

Cankarjev dom bo od 5. januarja do 8. februarja gostil potujočo razstavo risb, ki so jih naslikali otroci z vsega sveta. Razstava omogoča mladim, da na slikovit način izrazijo upanje in sanje o prihodnosti. Njen smisel je v vrednotenju bogastva kulturnih razlik v svetu in v premagovanju jezikovnih ovir s pomočjo likovnega izražanja.

Slišala sem glasbo v drevesu srca,
štropotanje dežja iz oči neba,
bučanje in grmenje slapov v duši.
Z rokami iztegnjenimi v satje
sem nihala na valovih svojih sanj.

Utripale se ognjene veke noči
in me vabile v skrivnosten vrt domišlije.
Tam je ležal ključ v svoji samotni zadostnosti,
v svoji pripravljenosti, ki se prebuja za nalogo,
da se bo lepota duše razcvetela,
kot čisto lepotno čustvo ali prečiščena
občutljivost v prebujajočem se preobilju,
ko se bo razžarelo sonce v meni.

V vetru sem slišala vznemirljivo zgodbo,
šepetanje morja v zrcalih božje podobe
in pomikanje spomina iz njegovega šumenja
skozme pikajoče s slanim želom ose
v jadra krvi in jeklo mojega značaja.