Kako si lahko prijatelj nekomu, če ga ubiješ?

Znani slovenski znanstveni grafolog, sociolog, predsednik Združenja invalidov – Foruma Slovenije in psihoterapevt Borut Pogačnik je tudi velik zagovornik pravic živali. V pogovoru je s strokovnega stališča pojasnil, zakaj prihaja med mučitelji živali do hudih psihičnih travm, kje so vzroki za tako brezčuten odnos ljudi do živali in zakaj je korak med klanjem živali in ubijanjem ljudi zelo majhen.

Kaj se dogaja v človekovi psihi, da je zmožen ubiti žival? Kje so vzroki za takšna nizkotna dejanja?
Največkrat gre za sadistične nagone, ki pa niso prirojeni. Sadizem izvira iz analne faze otrokovega razvoja, ko starši svojega malčka maltretirajo s tem, da ga prezgodaj silijo k čistoči in to z zelo nasilnimi sredstvi. Pri večini otrok, ki so bili na ta način zlorabljeni, se takrat začne rojevati t.i. sadistični impulz – oni mučijo mene nemočnega, jaz bom pa druge, ki so še šibkejši od mene! Gre za poistovetenje z napadalcem. Otrok razmišlja: »Jaz se bojim nekoga, ki me tepe, ki ima moč. Torej, če hočem v življenju uspeti, moram tudi jaz druge pretepati. Splača se biti agresiven!« Zato se nekateri otroci že zelo zgodaj znašajo nad živalmi. Sadizem ostane potem v človeku vse življenje, vendar se v odraslosti »pokulturi«. Ker se takrat v javnosti ne spodobi mučiti živali, se ta človek lahko tudi vpiše med lovce in tako se potem po naših gozdovih podi za ubogimi živalmi. Preseneča me, da so člani zelene bratovščine tudi ženske in celo veterinarji ter duhovniki. Menda je bil lovec tudi minister za kmetijstvo Milan Pogačnik. K sreči nisva v sorodu, ker bi me sicer bilo sram. Poleg tega je tudi veterinar, kar je zanimiva kombinacija. To je tako, kot če bi bil pediater pedofil.

iskrenost ni povedati vse
iskrenost je mir s samim seboj

Kako velik je Stvarnikov dobri namen
oživljati osrečujočo igro narave dan za dnem.
Povzdigniti drevesa, cvetove in semena pod nebo
v plahem plesu vej, pred mojimi očmi.

Ena sama samosevna planjava ljubezni,
velika čarna točka brezmejnosti nepretrganih
cvetočih preprog telesa v radodarnosti zemlje.
Z deževnimi dotiki je izpolnjena radost življenja.
V tem čudežu milosti so oblilica in presežki darov
z rožnatim molkom rasti z milino otroka,
delitev materinske moči iz toplih dojk,
mikavno in ljubeče kakor smeh mlade matere,
ravnotežje razcveta in zorenje v hiši sožitja,
v duši zdramljen nemir rasti vsega živega,
s čistostjo in popolnostjo utripajoče življenje.

***

Sveče odsev
ti briše
sledi
ki jih življenje
riše
v gube starosti
in jih le
ljubeča roka
zgladi

(31.10.04/18,43)

POROČILO Z NOVINARSKE KONFERENCE

(14.december 2004 ob 10.30, Športni center Triglav, Ljubljana)


Zavod za fair play in strpnost v športu je v sodelovanju s Slovensko olimpijsko akademijo in Društvom športnih novinarjev Slovenije podelil priznanje za Športno potezo meseca novembra. Komisija Zavoda za fair play (Dušan Hauptman, Aljaž Pegan, Britta Bilač, Deja Doler, Milan Hosta in dr.Stanislav Pinter) se je soglasno odločila, da je:

Športna poteza meseca NOVEMBRA
Kategorija do 18. let

Dogodek: Ju jitsu mednarodna tekma, Hanau, Nemčija
Predlagatelj: Janja Vavtar
Akter: Andrej Cešek

Opis dogodka: (Vavtar Janja)
Andrej je bil prijavljen v kategoriji mladinci do 62 kg, vendar se je pri tehtanju zgodila napaka in so ga pomotoma prestavili v nižjo kategorijo. Ko je Andrej to ugotovil je takoj zahteval, da ga prestavijo v njegovo pravo kategorijo, pri čemer se njegovi nadrejeni niso pretirano obremenjevali z ugotovljenim dejstvom. Kljub temu, da je potem moral prepričevati organizatorje, da so se zmotili, je pri tem vztrajal in dosegel, da so ga prestavili v pravo kategorijo. Za nameček je potem v svoji kategoriji še zmagal.

Po šamanskem verovanju povezovanje z energijo kanarčka krepi moč glasu in petja. Z njimi se lahko bolj ali manj uspešno povezujete skozi vse leto.

Šamani so velik pomen pripisovali obrednemu petju in tisti, ki tega niso bili posebno vešči, so si okrog vratu, na področju grlene čakre, obesili ogrlico z vsaj tremi kanarčjimi peresci.

Menda ta vrsta ptic, ki sodi v družino ščinkavcev, izvira prav s Kanarskih otokov, vsaj tako meni Ted Andrews v svoji knjigi Govorica živali. Domačini s teh otokov pa so prepričani, da njih ime izvira iz besede carne, kar v španščini pomeni meso.

Preden so postali udomačene, živopisane žvrgoleče živalice, so bili kanarčki dolgočasne olivno sivo zelene barve z nekaj rumenkastega odbleska na krilih. Rejci so jih skozi stoletja s križanjem vzredili v žareče rumene, pa tudi rožnate, oranžne, rdeče ptiče in hkrati bistveno izboljšali kakovost njihovega prepevanja.

Pred mesecem dni in pol sem si ogledal film Iz pekla (From Hell, 2001), ki me je, manjšim napakam navkljub, precej navdušil. To je eden izmed tistih filmov, ki vas precej odvrne od ogleda holivudskih poletnih smeti, saj vam nazorno pokaže, da ste svoje standarde glede tega, kaj je dober film, (podzavestno) spustili na nižji nivo samo zato, ker gledate večinoma samo prazne in glasne instantne ameriške filme, na katere pozabite deset minut po ogledu.

Ne trdim da je film Iz pekla kakršenkoli filmski Shakespeare. Daleč od tega. Zgradba zgodbe je tipična za gledališko delo in tisti filmi, ki jo uporabljajo, vedno obveljajo za resne in dobre art filme.

Kakorkoli že, naslednji logičen korak je seveda bil to, da bi od nekod izbrskal strip, po katerem je bil film posnet. Napisal ga je Alan Moore, ki pa med stripovskimi avtorji resnično velja za nekakšnega Shakespeareja. Njegovi stripi so tiste vrste stripi, katere date ljudem, ki trdijo, da so stripi le šund, ničvredna oblika »umetnosti« in morda celo škodljivi za otroke, nakar od njih zahtevate obnovo stripa. Pri tem se večini zalomi, saj so Moorovi stripi tako zahtevni, da večina odneha že pred polovico branja.

Piše: Miran Zupančič

O dobroti je takole; kar pride z dihom v človeka je običajno čisto in to ni problem, poanta je, kaj z izdihom oddajaš! Med vdihom in izdihom je temeljna razlika vsakega človeškega bitja, saj gre tu za bistvo dihalnega polja v človeku. V predelu vratu pa do predela prsnega koša in srca je to dihalno polje, ki je pri človeku povezano z višjimi čustvi.

Če gledaš na daljavo v ta opisani predel, vidiš jasnovidno pri človeku veliko. Ljudje s čistim srcem imajo v tem predelu svetlo zeleno barvo avre, kar govori o njihovi plemenitosti njihovega višjega čustvenega življenja. Ljudje pa, ki se samovarajo ali pa so egoisti, sebičneži, samoljubneži in hladne osebe pa imajo ta predel temno sivkasto-meglene sluzaste gmote. Kdor ima ta eterični vid odprt lahko vidi te razlike, ki natančno kažejo resnično stanje pri človeku.

Zazrem se v svoj vesoljni organizem,
oči se mi odprejo v brezmejnost,
tam daleč visoko, kjer Bog sestavlja
sisteme in harmonijo.

Tam kjer mrgoli nešteto zlatožametnih
utripajočih telesnih naključij in neznanih usod
usmerim svoj radovedni in resnicoljubni pogled,
da bi razumela, če prejšnje človeško življenje še diha,
medtem jaz na tem odsluženem planetu,
kjer moje oči svetijo same sebi na obličju
in iščejo užitke skoz napeto tkivo,
gibajoče se med vetrom in dežjem,
dan za dnem izgubljam razsodnost in telesnost,
dozorelo v svobodi moje ožje ravni.

Iz prostora trgam sadeže
Sladke, sveže, sočne
Otipavam jih v tiho prebujajoči
Svetlikajoči se jutranji zarji
Ko se na njih še lesketajo
Kristalno čiste solzice rose
Dišeči spomin.

Nabiram jih v košarico
Z belim čipkastim prtom
Delo hrapavih rok.

Pozorno in previdno stopa korak
Da bi v polspanju jih ne prebudila.
Nežen pogled otrok.

Kot milne mehurčke
Jih postavljam v red
Na pološčeno okenjsko polico
Da jih opoldansko sonce
Še malce poboža , ogreje.
Gledam jih.

Superiornost je nekaj takega,
kot bi iz svojih napihnjenih misli,
kričal na svoje srce,
naj se ti končno že odpre.

Seveda tako ne gre.

V zavesti predanosti služenja,
v zavesti ponižnosti je prav vse.
V njej je vsa tvoja modrost
in vse tvoje usmiljenje.

stojči Stojan Svet

V Moderni galeriji bodo v četrtek, 16. decembra, ob 20. uri odprli razstavo Marka Pogačnika Prostorski prevrat. Z razstavo Pogačnik nadaljuje in hkrati povzema svoje delo v skupini OHO do novejših prostorskih projektov in raziskav. Razstava Prostorski prevrat je sestavljena iz dveh delov. V prvem prostoru bodo na ogled tri instalacije, ki z naravnimi in industrijskimi materiali v galerijo prevajajo tri slovenske pokrajine, te pa skupaj sestavljajo diagonalo slovenskega narodnega prostora. V drugem delu bo Pogačnik predstavil štiri litopunkturne projekte, ki jih je izpeljal v Zagrebu, Ekvadorju, Gornji Radgoni, Radgoni in na avstrijskem Koroškem. Prostorski prevrat si bo mogoče ogledati do 30. januarja.

"Če veš, si močnejši!"

Verjamete, da obstaja posebna veja astrologije, ki lahko odgovori na vaša konkretna vprašanja: Ali bom dobil službo? Ali je punca, ki mi je všeč, primerna zame? Ali bom uspel poplačati dolgove? Naj se preselim? Odgovore na takšna vprašanja ponuja horarna astrologija. Skrivnosti slednje nam je razkril mlad astrolog Tadej Šink iz okolice Škofje Loke.

Petindvajsetletni Tadej se je z astrologijo pričel ukvarjati pred devetimi leti, ko je za rojstni dan dobil knjigo Velika šola astrologije. "Na podlagi te knjige sem spoznal, kaj astrologija sploh je. Sam se ukvarjam pretežno s horarno astrologijo. To je veja astrologije, ki odgovarja na konkretna vprašanja. Bistvena razlika med natalno in horarno astologijo pa je v tem, da pri slednji človek ne potrebuje točnega datuma in ure rojstva, ampak točen datum in uro, ko je bilo vprašanje zastavljeno. To naj bi bil torej magičen trenutek. Za ta magični trenutek izrišem astrološko karto, na podlagi katere lahko podam konkreten odgovor na zastavljeno vprašanje.

Zamislite si, da v desni roki držite kuverto v kateri se skriva 100 tolarjev. Kaj mislite koliko bi ta kuverta lahko tehtala? Približno slab gram, če mi dovolite, da vam pomagam. Sprašujem vas ali bi se teža te kuverte kaj spremenila, če bi vanjo namesto 100 tolarjev vstavili miljon tolarjev?

Kar bodimo pošteni. Malo več bi že tehtala. To si moramo priznati. Vendar bi teža nje ostajala še vedno manjša od teže oblačil, katera nosimo na sebi.
Verjemite mi, da so to podrobnosti s katerimi vas nikakor ne želim obremenjevati. Nasprotno, želim vam le predstaviti tisto moko, katero še doben dober kruh ni zanikal.

Dovolite mi, da vam sedaj predstavim luč, ki nikakor ni plod kakšnih emocijskih vzgibov ali kakšnih drugih razumskih formul. Ne, nikakor ne. Govorim o luči, katera nam sveti v prostranih globinah našega bitja.

Naj začnem tole pisanje z neko Jezusovo priliko, pisano prosto po meni.

H kralju so prišli trije služabniki. Vsakemu je dal sedem žitnih semen in jim dejal, naj mu čez deset let vrnejo to, kar jim je dal.

Prvi je semena prežvečil in izpljunil, drugi jih je nekam spravil,
tretji pa jih je posejal v zemljo.

Po desetih letih jih je kralj poklical na dvor in jih pozval naj mu vsak prinese tisto, kar jim je on dal.

Prvi seveda ni imel nič, drugi mu je vrnil sedem semen, tretji pa ni mogel prinesti vsega, kajti pred dvorom je bilo nekaj vozov do roba napolnjenih z žitom.

In kaj ima ta zgodba za opraviti s tvojim sprejemanjem in dajanjem daril?

Nikola Petrovič, objavljeno v literarni reviji Sodobnost, aprila 2004

Ko so ljudje pozabili, kako živeti, so z zakoni določili ljubezen in poštenje. -- Lao Tzu

Nedavno sem poslušal predavanje ukrajinskega športnega zdravnika Vladimirja Kaliničenka in se zelo zabaval ob njegovih navihanih domislicah o zdravju, bolezni, stresu, napetosti, odnosih ... Večkrat je poudaril, da je veliko laže biti zdrav kot bolan. Da bi se razvila bolezen, moramo namreč biti napeti, zategnjeni in v sebi nekaj stiskati, kar je naporno, za zdravje pa se moramo le sprostiti. Ampak večini ljudi je to zelo težko, saj so navajeni biti pod pritiskom in v stresu, biti bolni, ter z zdravili blažiti simptome. Res je, sem pomislil, na to nas začnejo navajati že v osnovni šoli, tako da smo do gimnazije pravi strokovnjaki za napetost; na delovnem mestu in v krogu družine se trend samo še nadaljuje, tako da se postopoma mozolji, prehladi in zaprtje, prelevijo v ciste, tumorje in rake. Neki poslušalec se je začel pritoževati nad svojo boleznijo in poizvedovati, kako bi lahko ozdravel. Vladimir ga je vprašal, od kod je dobil to bolezen in kaj sploh pomeni latinska beseda, s katero jo je označil. Ko je gospod odvrnil, da ne ve in da niti znanost ne pozna točnega odgovora, je predavatelj komentiral: "Vi sami ste vedno edini vir svoje bolezni in tudi edini vir svojega zdravja. Zboleti je enako kot zmočiti se, ko stopite v reko ali jezero. Kako pridete na suho? Obrnete se in greste ven! Ozdravite obratno, kot ste zboleli." Končal je z vprašanjem: "Kaj ste do zdaj naredili, da bi ozdraveli?" V odgovor je dobil tišino in zmigovanje z rameni.

Urad vlade za verske skupnosti je v torek pripravil tradicionalni božično-novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti, ki se ga je udeležilo 96 predstojnikov, predstavnikov in članov 18 verskih skupnosti in treh ministrstev. Direktor urada Drago Čepar je v nagovoru izrazil željo in prepričanje, da bo Slovenija v letu po vstopu v EU dobila sodoben zakon o verski svobodi in verskih skupnostih. Zahvalil se je nekdanjima ministroma za pravosodje in predsednikoma komisije za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti, Ivanu Bizjaku in Zdenki Cerar, za prizadevno in strokovno vodenje komisije, so danes sporočili z urada.

Čepar se je med drugim spomnil pomembnih dogodkov v letu 2004, npr. vstopa Slovenije v EU in zvezo NATO, podpisa evropske ustave, ratifikacije sporazuma s Svetim sedežem, imenovanja nadškofa Alojza Urana, podpisanih sporazumov s srbsko pravoslavno in binkoštno cerkvijo ter drugih dosežkov verskih skupnosti. Domači in zamejski skavti in taborniki pa so zbranim prinesli Luč miru iz Betlehema ter prebrali letošnjo poslanico Pridi k sebi.

Mednarodna humanitarna organizacija OXFAM je sporočila, da bogate države vse bolj skoparijo pri pomoči za revne. Kot ugotavlja Oxfama, so bogate države v zadnjem desetletju postale še bolj bogate, revne države pa še bolj revne.

Direktorica Oxfama Barbara Stocking je v Londonu nedavno izjavila, da bogate države, merjeno v odstotkih, prispevajo za revne po svetu polovico manj, kot so to storile leta 1960.

Po njeni oceni naj bi v prihodnjih desetih letih zaradi lakote umrlo preko 45 milijonov otrok, in to le zato, ker bogate države kopičijo svoja bogastva in vse manj sredstev namenjajo revnim.

vir: www.ljnovice.com

Tekst je izvleček iz knjige OSTANITE MLADI IN ZDRAVI S TAHIONI avtorja Ištarja Antaresa, ki bo izšla spomladi prihodnje leto.

TAHIONI

Nastanek kozmosa in štiri osnovne fizikalne sile

Kozmos je nastal kot posledica dinamične napetosti med Absolutom in slučajnostjo. Absolut je sicer večen, neskončen in popoln v območju smisla, vendar je v slučajnosti, ki je njegovo logično nasprotje, njegova moč omejena z nesmiselnostjo slučajnosti. Slučajnost je obstajala kot naključna potencialna valovna funkcija, ki jo je volja Absoluta udejanjila v multidimenzionalno opno prostora/časa, v kateri je nastalo vesolje.

Materija kozmosa je produkt dinamične napetosti med Absolutom in silo slučajnosti. Sila slučajnosti se izraža skozi osnovne fizikalne sile, ki držijo materijo skupaj, da se ne razprši nazaj v Absolut: močno jedrsko silo, šibko jedrsko silo, elektromagnetno silo in silo gravitacije. Vse te fizikalne sile so podvržene zakonu entropije, ki je osnovna sila upora proti volji Absoluta. Nasprotje zakona entropije je zakon sintropije, ki izvira iz Absoluta in osvobaja zavest ter materijo primeža osnovnih fizikalnih sil. Sintropija je sila, ki harmonizira kaotična energetska polja v skladno celoto in omogoča preseganje omejitev časa in prostora, ki jih definirajo osnovne fizikalne konstante entropičnega kozmosa, kot so hitrost svetlobe, Planckova konstanta, konstanta fine strukture…

Bernarda Pavko Prava
V koraku Ljubezni (1. del)

Vztrajno sem odrivala misel, naj se neposredno pogovorim z mojo dvojnico oz. žensko iz ogledala. Zjutraj, 20.02.2002 pa se je začelo…
V ponedeljek sem te dvakrat zagledala v ogledalu. Res si mi podobna, vendar samo podobna. Zelo podobna, ampak drugačna. Kako naj ti rečem? Kdo si?
Sem mir in modrost Ženske.
Zakaj imaš mojo podobo?
Ker sem ti.
Kakšno sporočilo imaš zame, darilo?
Nehaj praskati in se jeziti.
Nisem vedela, da praskam in da se jezim (zadnje tedne).
Praskaš po svoji duši in jeziš se na višje ravni.
Jeza, ja, ampak da praskam…
Vsaka nižja misel opraska Svetlobo, v tem prenesenem pomenu.
Kaj je s praskami narobe?
Nič, pri nekaterih. Zakaj si pa ti to delaš?
Samo človek sem.
Sem mislila, da verjameš, da si angel, da si Svetloba.
Pa kljub temu človek.
Če tako izbereš, potem ja.
Kaj mi predlagaš? Kaj šepetaš?
Bi se lahko kaj naučila od mene?

IMA VESOLJE SVOJ ZAČETEK IN KONEC ALI O USODI PESNIŠTVA NAŠE DRAGE TATJANE ? (1.del)

Nekoč me je moja draga prijateljica Tatjana prosila, naj poskusim napovedati "kaj se bo s planetom Zemlja zgodilo nekoč............ v daljnji prihodnosti, čez milijone let, recimo. Ali nas bo pogoltnila črna luknja in bomo dosegli veliko, neizmerno težnost? Zanima me kaj bo tedaj z mojim pesništvom!" Težko je odgovoriti na tako "oddaljena" vprašanja draga Tatjana, morda pa boš lažje razmišljala ob mojih prispevkih o skrivnostnih globinah vesolja in razvoju človekovih predstav o njem.

Zakaj obstoja in zakaj je vesolje takšno kot je? Ali ima svojo usodo? Kaj se resnično dogaja v teh za um težko dojemljivih globinah? Kako je nastajalo vesolje, kako je nastajala in nastala Zemlja? Ali obstojajo meje človekovemu spoznavanju? Kam nas vodi pot prihodnosti? Ali se bomo res stisnili v majhno gmoto, v kateri sta energija in čas neskončna, ali bo uspel človek obvladati sile vesolja in kot civilizacija živeti večno? Ali je res mogoče, da se bo čas nekega lepega dne ustavil ali celo začel teči nazaj? Ali res obstojajo črne luknje in kakšne so videti? Zakaj pomnimo preteklost in ne bodočnost? Kakšne skrivnosti se odkrivajo z raziskovanjem vesoljnih modrih globin?
Mnogo je vprašanj in ljudje se trudijo nanje odgovoriti vsak na svoj način, na vse mogoče načine poskušajo "odkriti" svojo prihodnost, svojo usodo. Tako kot ti in jaz draga Tatjana.

Poglej z notranjim očesom, o človek,
prostranstvo zamolklega zvenenja,
razveži pentlje znotraj nikoli slišanega glasu,
povej že enkrat iskreno kdo požvižguje v tebi
to slečeno popevko molka z zatisnjenejmi očmi.

Kdo ti uravnava gibe komolca in vratu,
ko vendar ni čutiti dišečega vonja tvoje duše
v časovnih merah neskončnih obal zavesti
in zvokov v evokativnem pomenu resnice?