Stojim na obali. Vidim ladjo, kako nastavlja svoja bela jadra jutranjemu vetriču in se počasi pomika proti odprtemu morju. Prelepa je in tako jo gledam, dokler končno njeni obrisi na obzorju povsem ne izginejo in tedaj zaslišim nekoga ob sebi reči:
»Ni je več.«
Kako je ni več? Samo jaz je ne vidim več in nič drugega. Njen jambor je še vedno natanko enako visok in njen trup natanko enako dolg in prav toliko je težka, kot je bila prej, ko sem jo še videl, in še vedno vozi svoj tovor proti cilju.
Pomanjšanje njene velikosti in izguba izpred oči pa sta spremembi, ki sta se zgodili v meni in ne v njej, in prav v tistem trenutku, ko je nekdo poleg mene rekel:«Ni je več,« je na drugi strani morja radosten klic oznanil:
»Glej, tamle prihaja!«
In tako je tudi z umiranjem.
izvor neznan
Vprašanja življenja in smrti
Chris Wright in Sue Haines
