Ob svetovnem dnevu boja proti sladkorni bolezni, 14. novembru, Svetovna organizacija za diabetes in danska farmacevtska družba Novo Nordisk v številnih mestih po svetu pripravljata prvi svetovni Pohod proti sladkorni bolezni. Namen pohoda je pritegnili pozornost ljudi na vedno večji problem, ki ga predstavlja sladkorna bolezen, in jih spodbuditi k večji telesni dejavnosti, je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi pohoda pojasnil Brane Gajšek iz družbe Novo Nordisk. Do srede se je na 336 pohodov v 43 državah sveta že prijavilo 71.160 pohodnikov, računajo pa, da bo udeležencev dejansko še več in se bodo tako vpisali tudi v Guinnessovo knjigo rekordov, je še dodal Gajšek. Trenutni Guinnessov rekord v množičnem pohodu je tajvanski, kjer se je enega pohoda udeležilo 77.500 ljudi.

V nekaterih indijskih vaseh, kjer vzgajajo bombaž, so pridelovalci pohiteli z nakupom velikih količin coca-cole in pepsija, ker so prepričani, da sladkor iz teh dveh brezalkoholnih pijač pomaga uničiti škodljivce, ki napadajo pridelke. Vaščani so povedali, da so jim strokovnjaki svetovali, da je najbolj učinkovit način boja proti škodljivcem mešanica pesticida in sladkornega sirupa ter da njihove izkušnje kažejo, da je tovrstna mešanica daleč cenejša in dosti bolj učinkovita od čistih kemikalij.

Eden izmed kmetovalcev trdi, da sta se coca-cola in pepsi v boju proti trdovratnim škodljivcem dosti bolj izkazali kot pa navadni pesticidi. "Odkrili smo, da imata coca-cola in pepsi enak učinek na škodljivce; pijača jih najprej omami, nato pa padejo na tla," je izjavil. Proizvajalci brezalkoholnih pijač, pa tudi strokovnjaki za pesticide, pa so te trditve zanikali.

vir: www.dnevnik.si

Kako dolgo lahko duša in telo
po sreči in ljubezni hrepenita,
preden v krču bolečine grozne
kloneta in se v otopelost potopita?

Kako dolgo jima um, vojak pokončni,
lahko prizanesljivo laže in trdi,
da upanje v tako željeno srečo
je kot po zvezdah segati?

Mar je odlika večna res v tem,
da svoja hrepenenja skromno zatajuješ
in si zaradi tihe želje po sprejetju
z vdanostjo v usodo mir kupuješ?

Odgovor je verjetno skrit v trenutku,
ki od smrti nam življenje to ločuje,
saj takrat pred neizbežnim koncem
srce nam zaihti, vse zamujeno obžaluje.

Podnebje na Arktiki se segreva skoraj dvakrat hitreje kot podnebje drugod po svetu, ugotavljajo znanstveniki v ponedeljek objavljeni mednarodni raziskavi, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa. Med učinki segrevanja arktičnega območja je še posebej zaskrbljujoče predvsem zmanjševanje količine večnega ledu, pa tudi selitve živalskih vrst naprej proti severu.

Rezultati raziskave so tudi pokazali, da se je povprečna zimska temperatura na Aljaski, v zahodni Kanadi in vzhodni Rusiji v zadnjih 50 letih zvišala za tri do štiri stopinje Celzija, v naslednjih sto letih pa naj bi se dvignila še za štiri do sedem stopinj. "Arktika doživlja nekatere najhitrejše in najhujše podnebne spremembe na svetu. Vpliv podnebnih sprememb na regijo in svet pa naj bi se občutno povečal v naslednjih letih," je dejal predsednik Arktičnega sveta za ocenjevanje vpliva podnebja (ACIA) Robert Corell.

Zjutraj ko oči odprem,
se v vesolje zazrem
in pozdrav iz srca
pošljem prek neba:
Ljubi mi, dobri ljudje,
otroci, žene in možje,
lep dan vam vsem bodi,
pa sreča naj z vami hodi!
Kot molitev so moje misli za vse,
ki jih trpljenje v duši žge,
pa tudi za te,
ki srečni so že.
Nasmeh mi zato lice krasi,
ko nov dan poboža te drage ljudi
in vse sence se stopijo v svetlobi,
saj jih vidim v pravi podobi.

Živimo življenja, v katerih je toliko zapletenosti.

Imamo razmerja in imamo veliko obsojanj.

Včasih izgleda, kot da gremo naprej.
Včasih izgleda, kot da gremo nazaj.

Nekateri dnevi so lahkotni
in nekateri dnevi so težavni.

Ko gledaš skozi to okno,
ne izgleda,
da bi lahko karkoli bilo preprosto.

Ampak umakni se nazaj
in poglej na to življenje.

Dih pride. Ne obsoja.
Nič nam ni treba storiti, da ga dobimo.
Ni nobenih obrazcev, ki jih je treba izpolniti,
nobenih vrst v katerih je treba stati,
nobenih iger zmagovanja.
Ni se nam treba logirati na neko pika.net,
ali pika.com, da bi lahko dihali.

Nekje sem prebral, da smo ljudje poligamna bitja... po naravi. Sem spet nekje drugje prebral, da če nekoga pa res ljubiš, si srečen, če on seksa z nekom tretjim, ker mu to ravno paše, pa ugaja tudi in ti si seveda srečen, ker njemu to ravno paše in ugaja tudi. In bolj ko tvoj partner seksa naokrog iz čistega veselja, bolj si srečen, ker mu veselje pa ja privoščiš.

In ker je duhovno razgledan človek seveda vir ljubezni, jo razdaja vsevprek enako, brez razlik, tudi skozi seks, saj smo vsi eno pravzaprav in delanje razlik sploh ni primerna drža za razgledanega človeka... sem tudi menda že kje prebral. Bo že držalo, če tako piše.

Na željo prijatelja R. objavljam to-le svojo misel, ki mu je bila všeč:

Lahko se pa tudi ljubezen dvigne nad zakone snovnega življenja, kar praktično pomeni, da človek lahko neko osebo zelo ljubi, čeprav z njo ne seksa vsaki dan. Rekla bom, da ljubezen ni poligon za seks. Resnična ljubezen je v globokem prijateljstvu, spoštovanju in takrat, ko človeka sprejmeš takšnega kot je, v zdravju in bolezni, v sreči in nesreči, v bogastvu in revščini, skratka v vseh situacijah in ga globoko v duši ljubiš pa ne zaradi seksa, temveč zato ker je to on in ker ti je v njegovi družbi z njim lepo in se čutiš z njim druga polovica sebe.

Skrb za človekov blagor in dobro počutje je ena temeljnih lastnosti človekovega prizadevanja za ljubljeno bitje. Seksualnost ne sme človeka tlačiti do take mere, da izgubi spoštovanje do samega sebe in do drugega, zato imamo vgrajene zavore."

Ustanova za novo pediatrično kliniko v Ljubljani je na sredini dobrodelni večerji v gostišču Portal zbrala 1.020.000 tolarjev. Zbrana sredstva bodo služila za nakup opreme za novo pediatrično kliniko v Ljubljani. Večerje, ki je prva v sklopu akcije Moje gostišče za otroke, se je med drugim udeležila tudi prva dama slovenske prestolnice Danica Simšič. Za zabavni del prireditve je poskrbel ansambel Fejata Sejdiča, ki je letos zmagal na enem izmed največjih tekmovanj "trubačev" v srbski Guči.

Vstopnice za prireditev so sicer znašale 5000 tolarjev, za kar je bilo obiskovalcem prireditve na voljo hrana, pijača in dobra glasba. Lastniku gostišča Portal pa so pri donaciji pomagali tudi vsi zaposleni, ki so delali brez plačila in glasbeniki, ki so se tudi odrekli plačilu.

Kot že omenjeno, pa je sredina dobrodelna večerja prva etapa akcije Moje gostišče za otroke, v sklopu katere bodo v prihodnjih 12 mesecih organizirane dobrodelne večerje, ki bodo vsakič potekale v drugem gostišču. Kot so sporočili iz Ustanove za novo pediatrično kliniko v Ljubljani, bo tako naslednja dobrodelna večerja potekala v ljubljanskem sladolednem vrtu Poet.

vir: www.dnevnik.si

(Satira za Martinovo)

Vse je resnično,
kar v vinu razveže jezik.
Tradicija je tradicija.
Za Martinovo
ustvariš umetno situacijo,
da situiraš razpoloženje v njej
v vinski kleti ali gostilni.

Gostilna je polna ljudi.
Med njimi si lahko tudi ti.
Oglasi se gostilničar in reče:
"Uživajte fantje, pijte in jejte,
danes je Sveti Martin.
Lahko vam zrastejo krila na jajcih",
se šali in smeje "birt" in si mane roke.

Tišina. Nato se nekdo oglasi:
"Nekdo se pa jajca z nami".
Tretji vpraša: "Kaj imaš ti v havbici?"
"Kaj neki? Razum, čelo, uhlje, hlape..."
odgovori, malo zakima in za mizo zaspi.

Počakaj.
Ustavi se.
Samo to.
Daj si trenutek.
Zadihaj.
Pozabi.
Samo bodi.
Poglej tja kamor
Vleče pogled tvoje oči.
Prisluhni temu
Kar slišijo tvoja ušesa.
Pusti misel
Naj ujame bogastvo trenutka.
Naj začuti telo
Mrščavico življenja.
In stori nato
Kar moraš.

Kako uro vožnje severno od Mexico Cityja se nahaja Teotihuacan z znamenitima Sončevo in Lunino piramido. Teotihuacan je bil okoli leta 150 pred našim štetjem veliko naselje, versko in gospodarsko središče na tem področju. Med leti 1 in 250 našega štetja je bilo dokončano ceremonialno jedro z obema piramidama, ki sta bili takrat pobarvani rdeče.

Sončeva piramida je največja kamnita piramida iz predkolumbijskega obdobja v srednji Ameriki in tretja največja piramida na svetu

Po letu 450 je mesto s približno 200 tisoč prebivalci doživelo največji razcvet in v tem obdobju je bilo šesto največje mesto na svetu. Okoli leta 650 pa ga je uničil ogenj in po tem si iz ne prav jasnih razlogov ni več opomoglo, ljudje so se razselili v druga mesta. Padec mesta se ujema s 5. soncem njihovega svetega koledarja.

Michael Schumacher 1,15 milijona evrov za otroke v stiski

Petintridesetletni Nemec Michael Schumacher, sedemkratni svetovni prvak v formuli ena, je za akcijo UNESCO Otroci v stiski namenil 1,15 milijona evrov; lani je namenil milijon ameriških dolarjev.

Njegov manager Willi Weber je je to sporočil na gala prireditvi UNESCA v kraju Neuss pri Duesseldorfu, kjer so zbrali rekordnih 2,5 milijona evrov, ki jih bodo namenili za 207 projektov v 84 deželah v razvoju.

vir: www.ljnovice.com

Bernarda Pavko Prava
V koraku Ljubezni (1. del)

Če se prav spominjam je Tobi že pred letom ljudem v višjih vibracijah napovedal izkušnjo tako globoke žalosti, kot jo še ne poznamo. Žalosti zaradi bratov in sester, ki se ne uspejo premakniti iz prostorov nižjih vibracij, ki duhovno ne rastejo. No, zdaj sem bogatejša za izkušnjo Žalosti. Ko sem jo v kakih desetih dneh preobrazila, sem začutila občutek svoje nove Svetlobe, ki je ena nova moč. Nastala sila dobrega me je kar nosila, srce je bilo na novo odprto, zabrisalo me je v neravnotežje dobrega. Življenju sem rekla "da"! Po dostih letih sem začutila strast do življenja in taka sem se končno lahko srečala z Zmagom.

Ko sem se drugič peljala k njemu, sem izbrala resnico o njem. Zabavala sem se, ko sem ga ne samo opazovala, ampak doživljala vsega. Tako drugačen je od moje družbe. Tako živ in pristen, vesel in glasen je in o, Bog, kako ta moški stalno govori. Na dan resnice je mešal marmelado in kar bruhalo je iz njega. Dosti domislic in še več kritike in jeza. Smejala sem se in dobro mi je dela neukročena vreča instinktov in v jezi podivjanih misli pred mano. V obliki moškega, ki je mešal marmelado in sonce je sijalo. Ja, končal je zadnjo zvezo, ki je po njegovo trajala pet let. Zdaj ne bom občutil krivde, je rekel, ko je med mešanjem malo potiščal vame. In jaz sem se smejala.

Trenta
Dolina v objemu julijskih očakov udeta,
Soča v bisernem ujeta,
gore kot oltarji vseh bogov,
pa smeh potokov, krik slapov.
Sonce iz neba, bog vseh moči,
nad tem koščkom raja onemi;
vetrom iz morja,
pa hladnim sapam iz gora,
vsem oblakom z vso vodo,
pa mavricam in snegu je lepo.
Človeku se ustavi čas,
ko prisluhne in pogleda v ta mistični obraz.
Ni ga, ki bi ga ne spreletelo:
blagoslovljeno, zveličano in veselo,
živeti v tem raju je poslanstvo,
v brezčasnosti, kot je onstranstvo.
Trenta, ti si samo ena na tem svetu,
duši hrana in navdih poetu.

Danes zjutraj sem se na poti v službo ustavil na kokrškem mostu. Kakšnih pet minut sem užival v ptičjem koncertu in opazovanju čaplje, ki je lovila svoj zajtrk.
Sicer sem zamudil v službo... a se je splačalo.
Na moje razpoloženje pa ni kaj prida vplivalo... sem bil že tako ali tako dobre volje.


en_bk

Najprej moramo znati imeti radi sebe, potem se moramo enako kot sebe naučiti imeti radi druge ljudi, videti v njih Boga in jih spoštovati. Ko smo polni ljubezni, da jo imamo dovolj zase, za druge ljudi in sprejemamo situacije take kot so, se z njimi spoprimemo in se z njih nekaj naučimo ter ne bežimo od preizkušenj, imamo lahko na zdrav način radi tudi živali. To je moje spoznanje danes, ki pa je popolno drugačno od prepričanja izpred nekaj let.

Vedno sem imela rada živali, že kot otrok sem hrepenela po svoji živalici, ki bi bila samo moja. Dobila sem morskega prašička, ki sem ga imela za živo igračko. Delala sem z njim lepo in se veselila njegovih vragolij. Več ko mi je dal lepih trenutkov, bolj sem ga imela rada. Ko sem odraščala sem si želela psa, ki bi bil vedno z menoj, ko bi delal vse, kar bi mu rekla, me ubogal brezpogojno in mi bil zvest prijatelj. Povsod bi šel z menoj, kamor bi jaz želela, vse bi naredil, kar bi mu ukazovala. Potem bi bila srečna in bi ga imela rada. Nisem ga dobila dokler najstniško obdobje ni minilo.

Pozdravljam te, večnost tega trenutka!
V tej uri občutim globoko pijanost,
ki se skoz vrtince dogodkov zgošča v meni,
saj ne vem kaj mi boš prinašal in vračal
in kakšen v resnici boš,
morda luknjičav od mojih pričakujočih oči,
morda negiben od končnega.
Ne vem, če sem ti izkazovala dovolj spoštovanja,
kajti tvoja zaporedja so življenje v meni.

S časom prihajaš kot bežni hip
in se z iztegujočimi rokami pogrezaš vame.
Prinašaš mi, kar sem priklicala nase.
Morda si dih ali bolečina, razočaranje,
potrpežljivost, dobrota in veselje.
Jaz se ti dobrikam, bodi prijazen z mano,
razveseli me z drobnimi utripi,
imej prikupen obraz, ne bodi tesnoben.
Ne obotavljaj se, ne slišim še tvojega glasu,
pripravila sem ležišče v sebi za tvoj počitek.

Društvo študentov medicine Slovenije in Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani bosta danes v okviru projekt Osveščen, ne zadet! na ljubljanskih fakultetah študente seznanjala s preverjenimi dejstvi o drogah in zasvojenosti. Z akcijo, s katero skušajo dvigniti raven osveščenosti o prepovedanih drogah ter tako zmanjšati tabuiziranost te teme in stigmatizacijo uporabnikov, bodo nadaljevali tudi v sredo, so sporočili s ŠOU.

V poročilu 13. decembra 1984. leta je prestižni WASHINGTON POST objavil, da se Zemlja sooča z nenadnim upočasnjevanjem svoje rotacije. Kasneje, 25. julija 1988 članek v WALL STREET JOURNALU zapiše: "Zaradi česa Zemlja upočasnjuje … ni povsem razumljivo". US Naval Observatory in Jet Propulsion Lab zaključujeta, da se "Zemlja obnaša kot nezbalansiran pralni stroj" in da so nastala "nihanja v centrifugi". Še kasneje, v juliju 1990. leta, časopis OMNI MAGAZINE objavlja novico, da je bilo v dneh med 24. januarjem in 3. februarjem 1990. zabeleženo novo nenadno upočasnjevanje Zemeljske rotacije.



US Naval Observatory, ki vrši precizne meritve, poroča, da je novo upočasnjevanje še hitrejše kot je bilo za pričakovati. Avgusta 1991 NEW YORK TIMES komentira, da je "rotacijska hitrost Zemlje upočasnjena na v povprečju 1,4 tisočinke sekunde na vsakih 100 let."

Ali ste se že kdaj sredi teme znašli v neznanem prostoru, se izgubili in začeli hoditi v krogu, ko ste iskali izhod in ga niste našli? Zelo v težkem položaju se znajdemo, ko hodimo po težko prehodni, kaotični poti, na kateri se izgubljamo po zavitih stezah, morda med visoko pristriženim grmičevjem ali tudi sredi gozda brez kompasa, čez katerega ne vidimo ali ne vemo kam nas peljejo poti. Zgodi se nam, da stopamo po podzemnih temačnih hodnikih ali pa vstopimo v velik sklop hiš in parkov, zgrajenih oziroma raščenih tako, da ko vstopamo, ne najdemo več poti ven.

Labirinti niso obstajali samo na Kreti, v Egiptu in Angliji, po raznih gradovih in gotskih katedralah srednjega veka, najdemo jih tudi v
vsakdanjem življenju. Bistvo dandanašnjih labirintov ni v tem, da bi se izgubili, poti so natančno označene, zavoji in prehodi so dobro vidni, celo signalizirani, vendar pomembno je priti v središče. Bistvo je v tem, da se v življenju ne zavedamo, da smo vstopili v labirint in da je svet, ki nas obkroža v bistvu labirint, v katerem se bomo težko znašli.

Ko vstopimo v labirint življenja nam je zelo težko razumeti kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. V labirintu si ne znamo odgovoriti kakšen smisel ima naše življenje, zakaj se učimo, delamo, zakaj živimo, kaj je sreča. Kaj pravzaprav iščemo v labirintu, v katerega smo zašli.

Ko sem bila mlajša, pa me je kdo vprašal, kateri letni čas mi je najbolj všeč. Večina jih je rekla pomlad. Zakaj pomlad? Ker vse cveti, ker se narava na novo rodi, ker vse diši, daljši so dnevi, več je svetlobe, toplote in vse je bolj prijetno. Pa sem rekla: rada imam jesen: ko so listje v gozdu pisanih barv, ko šumi pod nogami, ko hodim po listju, ko dozori kostanj, ko je veliko pridelkov, ki so dar narave, ko, ko…

Danes gledam širše, vidim več, vidim ljubezen in čudežnost narave in sebe, ki se razvijam in sem del narave. Vidim, da je vsako obdobje lepo in nenadomestljivo kot so letni časi.

Zima je lepa, če sem notri na toplem in gledam skozi okno, ko sneži. Snežinke padajo in to je nekaj čudovitega, tudi če je noč in ob luči ali luni se mi zdi to nekaj čarobnega. Lahko pa je tudi dan, sem toplo napravljena in hodim po snegu in gledam belo naravo, kako se drevesa upogibajo pod težo snega, vse se blešči v soncu, kot bi bilo iz samih kristalčkov. To je čudovito. No pa je tu še poletje, toplota, energija, ki jo daje sonce - rada imam vroče in ko skočim v morje je kot bi se združila z naravo in bila del narave, ki jo čutim. Mokro telo mi sonce posuši in nič mi ni potrebno za to narediti. Lahko se prepustim soncu, lahko samo ležem in vse se samo naredi. Kot bi meditirala, kot da bi prepustila Bogu, da on dela materialne čudeže, ki se vidijo. A ni to lepo.

V prejšnjih delih šole lucidnega sanjanja smo opisali kako z vajo pridemo to tega, da postanemo v sanjah zavestni. Sedaj bomo pa opisali več metod za preverjanje resničnosti v sanjah oz. preverjanja, če sanjamo ali ne.

Reality Checks

Cilj "reality checkov" (RC), preverjanja stvarnosti je, da nam v sanjah pomagajo doseči lucidnost. Z njimi lahko v sanjah preverimo, če sanjamo ali ne. Izvajajo se tekom dneva v čim večjem številu, da nam to postane rutina. Tako bomo RC izvedli tudi v sanjah in postali lucidni.

RCji so skoraj nujen element pri vsakih lucidnih sanjah. Ne samo, da preverjamo ali sanjamo temveč se z njihovo pomočjo tudi stabiliziramo in ohranjamo oz. dvigujemo lucidnost. RCje navadno naredimo takoj, ko postanemo lucidni (oz. prej, kot sredstvo za doseganje lucidnosti), nič pa ne škodi, če jih naredimo tudi med trajanjem lucidnih sanj.