BOJ IN PREKIPEVANJE

Prelepa pokrajina. Polna tulipanov.
Pogled na prelepo poljano in vpojni škrlatni vtisi,
ptice na nebu.
Spreletavajo se in se igrajo.

Sončni žarki se dotikajo mračnih tal,
toplota prodira prav do prsti.
Pisani cvetovi. Nektar se cedi v izobilju, a visoko.

Plevel. Gleda proti razpokam,
skoznje prodirajo svetleče niti,
niti, ki se v nizkotnih očeh zlatijo,
in drobijo v prah.

POK! Top zvok.
Vroča razgreta tla.
Sočna kaplja pade na
prašno površje, hrana.


Plevel. Ovija se po mladem tulipanu.
Vleče ga proti tlom. In tam obdrži.
Ovije se okoli in ga tako duši,
da iz sebe iztisne vse kar ima.

Mlad tulipan. Podleže, obleži.
Začne razpredati korenine,
pod zemljo se od bolečine krepijo.
Iz ran se cedi nektar preživetja.

Daj! Sprosti silno moč. Vstani!
Vstani!
Iztrgaj se iz nežnega objema bolečega trnja.
Še bolj bo zabolelo, a vseeno.
Vstani!

Svoje steblo dvigne visoko.
Njegove korenine so že dovolj močne,
goste,
da zaduše vse, kar lazi spodaj.
Še plevel, ki se v obupu umika.

Na površju odpre svoj cvet.
Obilen obrok zlatega sonca pretrese telo.
Steblo se utrdi in zaživi.
Metulji mu izkažejo dobrodošlico.

Začne se cediti sladek sok,
nektar, ki kapne na vroča razgreta tla,
kjer se vršijo vse bitke tega sveta.
Kjer se dvigajo oblaki prahu.

Kjer je prav ta nektar tako potreben
za slehrno preživetje.

Vstani! Svet te potrebuje.
Nisi sam, morda se tako počutiš.
Vstani, naredi nekaj iz svojega življenja.
Svet te potrebuje.

------------------------------------------------

Avtor: Mladen Tratnjak
Odlomek iz knjige o motivaciji Nektar življenja.