Piše: duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec Miran Zupančič.

V splošni rabi uporabljamo besedo "misterij" za pojave in dogodke, ki jih ne moremo, ali pa jih lahko le deloma razložimo. Ta beseda je sorodna z grško besedo "myste", ki se nanaša na nekoga, ki je uveden v tajni obred ali kult.

Mogoče je to razlog, zaradi katerega so ta izraz v prejšnih časih uporabljali le v verskih krogih. Nanaša se torej na skrivni odnos do Boga, ki so ga kasneje v preteklosti namestili izven človeka. Tako je s tem postal Bog velika skrivnost, ki so jo čuvali ti, ki so sebe predstavili kakor avtoritete v teološkem kraljestvu. Razvijajoči se človeški razum se je zaman trudil, da bi se približal in razkril to skrivnost.
Zakaj zaman? Ker razum ni bil ustvarjen za to, da bi služil temu namenu, je le del naše osebnosti, ki izhaja in je podrejena minljivemu svetu. In zato zemeljski razum ni opremljen s ključem, ki bi lahko odklenil skrivnost časa in prostora, zato da bi zaznal večnost. Sebe lahko izrazimo le v svojem lastnem polju. Vse, kar leži zunaj tega področja ali ravni, nam ostaja prikrito.



Zanimivo je, da mnogi verujejo v Boga, govorijo o večnosti in hrepenijo za tem, da bi Boga nekega dne spoznali. Od prihaja ta vera in to hrepenenje? Od zunaj ali od znotraj? Odgovor na vsa ta vprašanja leži v Božji naravi, ki svoja stvarjenja, vse nas pozna in hoče, da bi Ga tudi mi spoznali.

Kristusov misterij je najvišja duhovna realnost. Je neminljive in odrešilne narave. Ni vezan na čas in prostor, niti na osebno projekcijo Boga in ne na nobene magične predstave. Je najvišja najvišja duhovna realnost. Zato jo je tako težko najti.

Pa vendar je misterij vseh misterij človeku bližje kot roke in noge, saj je v nas samih. Božanski svet nosimo kot seme, kot iskro duha v srcu. Ko se to seme v nas prebudi, je kot rojstvo. S to prebujeno silo v srcu, hodimo dan in noč, vse do področij temni sil in mimo njih dalje. Nič in nihče več nas ne more več slepiti. Ob dotiku te mogočne sile misli se odpro vrata in človeka izpolni veliko veselje.

Kdor najde v sebi ta zaklad in zna odrešiti njegovo čisto moč, je blagoslovljen med ljudmi. Iz tega božanskega sonca bosta k njemu pritekala vesoljno Znanje in vesoljna Ljubezen. Tako bo lahko s to pomočjo premagal vse sile tega sveta. To je božanska-sveta magija, ki leži skrita v našem nefizičnem srcu. Tako lahko s to pomočjo onesposobimo vse hudobce, satanovo in luciferjevo hierarhijo v sebi. Če se s to silo dotaknemo ujete duše, jo odrešimo. Ko smo spet zavestno povezani z duhovno bitjo vesoljnega stvarstva, lahko s sproščeno Kristusovo odrešimo dušo. Tako moški in ženski aspekt človeka, se tako s pomočjo Duha lahko spet povrneta v Enost z Bogom.


Ker smo v novi dobi novega kozmičnega žarčenja, še posebej zaščitnega povezujočega vijoličnega žarka (7. žarek) imamo dandanes večjo možnost, da najdemo ta misterij kot kdaj koli prej. Najprej pa moramo v sebi postati eno, celoviti in uresničiti višjega duhovnega človeka iz "drugih dimenzij", tega Drugega v nas, preden lahko postanemo eno z drugim polom moškega in ženske. V kolikor bi se slepo prepustili magičnimi vplivi, ne da bi svojo dušo dvignili nad njih, bi postali poslušna žrtev teh sil, ki delujejo iz nižjih astralnih-onostranskih področij pokojnikov in bi propadli v njihovem magičnem srku. V primeru, da bi poskusili te magične vplive samo špekulativno ali emocionalno odriniti ali ukaniti z neko vrsto proti-magije (ne bom se spuščal v opis takih ritualov, ki so že dodobra opisani v mnogi ezoterični literaturi) ali bi se jim poskušali izmuzniti, nam to ne bi nič pomagalo! Ne bi si prihranili duševnega trpljenja, bolezni in podzavestne-nezavedne odvisnosti. Ne! Vse dokler nihamo med tostranstvom in onostranstvom, med nasprotji, da bi tam našli idealen drugi pol, idealno izpolnitev vseh želja, idealnega Boga, bomo ostali v začaranem krogu. Vedno znova bomo prizadeti s slepoto naslednjega razočaranja.

Šele ko na svoji dolgi in trepljenja dolgi poti izkušenj spoznamo, da lahko najdemo in uresničimo visoki ideal edino in samo v lastnem notranjem duševnem bistvu, v Kristusovem jazu ali principu, se za nas začne prečudovita Pot velike svobode od vseh ujetosti in protislovij. Takrat smo zares uspeli.


Ko smo v sebi usmerjeni k temu edinemu cilju, lahko tudi drugim zunanjim polom, pa naj bo to ženska ali moški, stopimo na odrešujočo Pot skladnega in dopolnujočega sodelovanja. S pomočjo skupnega notranjega cilja se tako moški in ženska povrneta v osnovno izvirno enost, celovitost. Vendar pa moramo biti previdni, kajti nasproti nam stoji kozmični princip sile, ki stoji nasproti Bogu kot senca ("kača"), nasprotje, neduh, negacija in imitacija ali antikrist!

Ta bivajoči kozmični princip nasprotne sile močno in konstantno vpliva na naše mišljenje, občutenje in delovanje ljudi okoli nas in na nas. Ta sila pa deluje tako dolgo dokler jo zavest ljudi ne prepozna in premaga s pomočjo višjega Kristusovega principa ali jaza. Ta protisila ima egoistično potrebo po egoizmu-samopotrjevanja in premetene zvijačnosti, slo po posnemanju. Naše človeško srce se mora v tem trenutku paziti še toliko bolj, ker kozmični Kristusov duh na tem planetu že deluje odrešujoče s svojim vesoljnim zdravilnim sredstvom. To pa pomeni, da protisila v nas povzroča Dvom v princip modrosti, ga nenehno zanika in posnema z namenom, da nas preslepi.

Človek se lahko zelo hitro znajde med videzom slepila in resničnostjo. Tako sodobnega človeka oživljajo in z njim manipulirajo moči, ki jih sam ohranja in vzdržuje, večinoma tako, da se tega niti ne zaveda. Videz in resničnost sta tako tesno skupaj, da se meje komajda še prepoznavne. In kdor hoče to dejstvo izkoristiti, lahko zelo močno vpliva na soljudi. V ta namen pa si pobliše oglejmo zloglasni film Trumanov show, ki presenetljivo in kristalno jasno kaže sliko takšnega vplivanja.

Truman (true man-resnični človek) živi v lepem predelu mesta v vilami. Ko gre zjutraj na delo, ga vsakokrat pozdravijo isti ljudje, skoči nanj isti pes in čaka ga enaka prometna situacija. Vse to je rutina njegovega vsakdanjega življenja. Drobcen pripetljaj, pa mu vendarle da misliti. Porodi se mu namreč dvom, da morda nekaj le ni vredu. Ko ugotovi, da je zares ujet v življenjsko šablono, se prične vse odvijati s pospešenim tempom. Prijetno, prijazno življenje se izkaže kot hladen obračun neke višje moči. Truman je glavna oseba v televizijski seriji, ki jo predvajajo 24 ur. Vsakdo lahko doživi z njim vse dobro in vse slabo. Vsakdo ga lahko vidi, le on sam nima o tem niti pojma. Da bi se show lahko nadaljeval, počne režiser vse mogoče, samo da bi glavne osebe lahko imel v svoji oblasti. Tudi prebivalci mesta so statisti v Trumanovem življenju. Vse dogajanje določa režiser, vračunane so posledice in pripravljeni tudi morebitni popravki.


V današnjem trenutku Božji imuplz za prebuditev deluje vedno močneje in želi razodeti spečega duhovnega človeka v nas. V takšnem trenutku bodo ljudje, odprti za ta novi impulz, stopili v novo zavest-zavest Kristusovega jaza. Razumljivo je, da prikliče takšen impulz tudi negativne odzive. Pa, jasno je, da ko se suženj osvobodi, pričakuje tudi propad svojih tlačiteljev. Tisto, kar nekdo izkuša kot Luč, je za nekoga drugega popolna morasta tema.

To nam je poznano iz zgodovine ob koncu srednjega veka. Ljudje, ki so si prizadevali za prenovo in obnovo, so vedeli, kaj je obnova, toda nazadnjaki so se borili le za ohranitev oblasti. Prva skupina je pripomogla k obnovi vere, miselnosti, znanosti in umetnosti, druga pa se je trdno oklenila starega in se tako dokazovala kot oblast. Izgleda, da je že tako, da se človek zlahka umakne, ko naleti na zahtevo, naj opusti priučene norme in vrednote. Zaradi nasprotujočega se odreagiranja se je odrešujoči impulz upočasnil in zaradi tega izgubil veliko svoje notranje moči. Tako se je naš evropski človek bolj in bolj usmerjal na fizično ter materialno svobodo; svojo miselnost, občutke in življenjsko delovanje je tako povsem podredil materiji.

Tako je v preteklih petsto letih volja zemeljskega človeka vodilna nit življenja. Zdaj, na višku svojega razvoja, pa se mora individualizirani človek naučiti, kako spregledati ta nesporazum. Ni cilj on, ampak višji človek, ki je v nas samih! Človek mora premagati samega sebe, da bi se lahko podaril višjim načelom duhovnega človeka pa čeprav bi s tem povzročil škodo svojemu imenu in bi ga zato brezbožneži zasmehovali. To dejanje zmore z inteligentnim delovanjem, brez postavljenih in vsiljenih avtoritet. To zmore vsakdo, če se usmerja na svoje notranje bitje, na vrednost in dostojanstvo, ki nam jo je dal Stvarnik.

Če hočemo najti resnično in neminljivo dostojanstvo, se moramo potopiti v lastne globine svojega bitja in temeljito raziskati svoje misli, občutke in dejanja, oz. vse motive svojega življenja. To ne more narediti nihče drug na mesto nas. Potem bomo odkrili notranjo vesoljno krščanstvo.


Iz enega od heremetičnih spisov:

"Ti, o duša, moraš sprejeti resnično spoznanje o svojem lastnem bitju in njegovih oblikah in vidikih. Ne verjemi, da je ena sama stvar med stvarmi, o katerih iščeš spoznanje, zunaj tebe. Ne, vse, kar želiš spoznati, je tvoja last, je v tebi.
Varuj se zato pred zablodo, da bi stvari, ki so v tebi, iskala nekje drugje. Mnogi pozabljajo, kje lahko te stvari najdejo, in iščejo zunaj sebe, kar jih vodi v zmoto.
Vendar kasneje ponovno spoznajo, da je vse v njih in da ni ničesar zunaj njih samih. Stvari, ki jih moraš spoznati, obstajajo večno in nobena ni zunaj tebe. Tisto, kar je zunaj tebe, je že od izvora ločeno od tebe, to pomeni, da je v procesu nastajanja, razcveta in minevanja sprejelo različne lastnosti.
Razen teh ni zunaj tebe ničesar. Vrni se zato k sami sebe, o duša, in išči v sebi vse, kar je v tebi primerno, da sprejmeš spoznanje.

Ne podajaj se v nič zunaj sebe, da se ne potopiš v stvari, ki si med seboj nesprotujejo, da te njihove različne lastnosti ne bodo premetavale kot ladjo v nemirnem in viharnem morju. Tako ne boš mogel sprejeti niti česa dobrega niti resničnega spoznanja. Prepričaj se o resničnosti povedanega. Razmisli o tem.

In ne pozabi: kar je v tvoji posesti, ni treba iskati nikjer drugje, kajti vse, kar mora duša spoznati, je v duši in nikjer drugje. Vzroki, da se tega ne zave, niso v duši, ampak v telesu, ki je med tvojo zaznavo in dušo."


Na začetku 20. stoletja se je pojavil nov impulz - Božanski klic, nov poskus, da bi vse tiste ljudi, ki so izkusili omejitve svojega jaza-ega ali zemeljske smrtne osebnosti, ponovno spodbudil za Pot, na kateri se nesmrtna duša lahko odreši z umikanjem in izginevanjem jaza-ega. In spet lahko izbiramo: pozitivno ali negativno, delovati skladno z novim klicem ali proti njemu. Tretje poti ni, ni več možna mlačnost, potrebna je odločitev.

Z zavestnim sodelovanjem z Božansko silo se lahko naše poškodovano energijsko polje ali višji jaz spet obnovi, prenovi, s protidelovanjem pa se že pridobljene lastnosti razkrojijo in izgubijo vrednost. In v tem primeru z nami Božasnka sila nima več kaj početi. In kaj bo v takem primeru z nami? Nič.
Kako se bomo odločali tokrat? S čim se bomo povezali? Z materijo ali Božjim Duhom? Če je v nas še spomin, če ta klic v naših srcih še vibrira, ne bo težko pravilno izbrati. Kdor bo prisluhnil temu glasu in ga hotel slišati, se ga bo naučil tudi razumeti. Tako se bo na osnovi novih pridobljenih možnosti oprijel le-teh in premagal odpor svojega ega. Zagotovo se mu bo odprla pot od osebnega do božanskega.


lep pozdrav vsem,
Miran.
http// www. ezoterika. s5. com