Nekoč je učitelj joge v svojem nagovoru izgovoril:
»Poznamo tudi Bhakti jogo. Vendar za to jogo ni tečajev. Ni napisanih učbenikov. Ne da se je, kar tako naučiti, z nekakšnimi priročnik. Je najtežja joga.«
Potem se je začelo……….

V tem času sem imel pri sebi Eliadejevo Jogo. Zato sem pogledal v to bukvo, kaj bolj natančno piše in pojasnjuje z znanstvenega stališča ta avtor o Bhakti jogi. Morda bo v nadaljevanju stvar bolj poenostavljeno prikazana, vendar pa le malo iščem.

Mircea Eliade: Joga »VLOGA IŠVARE«

»Za razliko od Samhkye, joga zatrjuje o obstoju enega Boga, Išvare. Ta Bog naravno ni stvarnik. (Kozmos, življenja in človek so ustvarjeni iz prakriti, zato ker vse nastaja iz primordialne substance). V nekaterih primerih lahko medtem Išvara pospeši proces odrešitve. Išvara lahko pomaga, da se hitreje doseže samadhi. Bog katerega navaja Patanjali, je dejansko Bog jogijev. Išvara lahko pomaga samo jogiju. To pomeni samo tistemu, ki je že izbral pot joge.

Poleg tega je vloga Išvare zelo skromna. Z njegovo pomočjo lahko jogi, ki izbere Išvaro za predmet svoje koncentracije, doseže samadhi. Po Patanjaliju, ta božanska pomoč ni rezultat neke »želje« ali »občutenja« - ker Bog nima niti želje, niti emocij – ampak je plod določene »metafizične simpatije« med Išvaro in purušo. Simpatije, ki jo lahko pojasni le njihova struktura podobnosti.

Išvara je eden od Puruše, ki so bili osvobojeni od večnosti in nikoli niso bili dotaknjeni s klešami. Vyasa doda, ko komentira ta tekst, da je razlika med »osvobojenim duhom« in Išvaro slednja: prvi se je nekoč nahajal v povezavi (četudi navidezni) s psiho-mentalno izkušnjo, medtem ko je bil Išvara vedno svoboden. Bog se tako ne da ljubiti niti z ritualnimi obredi, niti s kultnim oboževanjem, niti »vero« v njegovo milost, ampak njegovo »bistvo« instinktivno sodeluje s Sebstvom, ki preko joge teži k osvoboditvi. Zatorej gre za določeni simpatiji metafizičnega reda, ki povezuje dve sorodni entiteti. Reklo bi se, da simpatija, ki se kaže za nekatere jogije. Se pravi za nekatere ljudi, ki iščejo odrešitev preko jogijskih tehnik – izčrpava v celoti Išvarina sposobnost, da jih zanima usoda človeškega rodu.

Niti Patanjali, niti Vyasa zato nista uspela, da natančno pojasnita vpliv Boga na Naravo. Zaradi tega se dobi vtis, da je Išvara prišel v dialektiko samkhya-joge od nekod zunaj.

Dejstvo je, da samkhya trdi, (in joga sprejema to trditev), da substanca prakriti svojim »teološkim instinktom« sodeluje pri osvoboditvi človeka. S tem je vlogi Boga pri osvajanju svobode odvzet značaj; kozmična substanca prevzema na sebe vlogo, da odreši številčna Sebstva (puruše) iz iluzornih mrež eksistence.

V dialektiko soteriološkega učenja je poleg tega Patanjali – samkhye uvedel nov in v zadnji fazi popolnoma nepotreben element, ki ga predstavlja Išvara. Patanjali mu vsekakor ne daje pomen, katerega mu bodo dali kasnejši komentatorji. Tisto, kar je v Yogi-sutrah največjega pomena je tehnika. Ali z drugimi besedami, volja jogija: sposobnost obvladovanja sebe in moč koncentracije.

A od kod je imel Patanjali potrebo, da v sistem uvede tudi Išvaro? To je zato, ker Išvara neizpodbitno odgovarja neki izkušnji: Išvara lahko dejansko izzove samadhi, pod pogojem, da se prakticira Išvarapranadhana, to pa je predanost Išvari.

Ko si je Patanjali postavil za cilj, da zbere in klasificira vse tehnike joge, ki so preizkušene v »klasičnem izročilu«, ni mogel izpustiti celotne verige izkušenj, katere brez osredotočenosti na Išvaru, sploh ne bi bil mogoče.

Z drugimi besedami, vzporedno s tradicijo neke čiste magijske joge, to je tiste joge, ki se naslanja edino na voljo in osebne moči asketa, je obstajala še druga tradicija. »Mistična« tradicija, ki se v nizu etap izkušenj kaže kot določena predanost ali devocije k Bogu – ponekod tako prefinjena in zelo »intelektualna«. Poleg tega, a to se dotika tudi Patanjalija, je bil Išvara guru modrecev iz pradavnine, saj kakor dodaja sam, Išvara ni omejen s časom.

Usmerimo pozornost na detajl, katerega pomen se bo pokazal v nadaljevanju. V dialektiki odrešitve, Patanjali uvede enega »Boga«, kateremu resnično dodeljuje zelo skromno vlogo. Tistemu, ki ga vzame za predmet koncentracije, lahko Išvara pospeši doseganje samadhija. Samadhi – kot bomo videli – pa se lahko doseže tudi brez »osredotočenosti na Boga«. Ni si lahko zamisliti jogo, katera bi v vsemu sprejela dialektiko samhkye, zato nimamo nobenega razloga, da sumimo, da je takšna magijska in ateistična joga obstajala. Patanjali je vseeno moral uvesti Išvaro v jogo, glede na to, da je Išvara eksperimentalno dejstvo. Jogiji so priklicovali Išvaro, čeprav so osloboditev lahko dosegli že s samim prakticiranjem joge.

Tukaj torej naletimo na polariteto magija-mistika, o kateri bo več povedanega v nadaljevanju. Tisto, kar lahko izločimo tukaj, pa je vse bolj aktivna vloga, ki jo Išvara dobiva, pri kasnejših komentatorjih.

Vačaspatimisra in Viynjabhiksu, na primer, dajeta velik pomen Išvari. Nesporno je, da ta dva komentatorja razlagata Patanjalija in Vyasu-u, v svetlobi duhovnosti v kateri sta tudi sama živela. Živela pa sta v času, ko je bila Indija preplavljena z različnimi mističnimi tokovi in kulti. Prav prevlada »mistike« na vseh področjih postaja odločujoča za usodo »klasične« joge in to zato, ker se joga prav po tej poti oddaljuje od svojega porekla, se pravi od »magije«. Tako bo potem Viynjanbhiksu na dolgo in naširoko pojasnjeval, podlegajoč konvergentnemu vplivu določenih vedantskih idej in bhakt (mističnega kulta) o takšnemu pojmu, kot je npr. »posebna milost božja«.

Drugi komentator, Nilakantha pa bo izjavil, da Bog, četudi je neaktiven, pomaga jogiju na način ljubimca. Isti avtor pripisuje Išvari takšno »moč«, ki lahko določi življenje človeka. Kajti »On prisiljuje tiste, ki se želijo vzdigniti, da delajo dobra dela, a tiste katere želi uničiti, prisili v to, da delajo slaba dela«. To pa je že mnogo več od skromne vloge, ki jo je Patanjali pripisoval Išvari.«

Nič kaj določnega in obetavnega, ni v tem tekstu. O vlogi Išvare. O vlogi Išvare pri navadnemu človeku. Da bi lahko bila možna racionalna a tudi umska razlaga. O srečanju. Razen, da gre za srečanje dveh podobnih entitet. In pri jogi? Kaj? Kako? Zakaj? Bolj ko premlevaš pomen teh besed, bolj te spominjajo na staro zgodbo! Kaj je bilo prej: kokoš ali jajce?

Zaradi takšnega teksta, sem pogledal »še malce« v Patanjalijeve Joga sutre. Ali tam kaj več piše o tej stvari? Malo mučenja s prevajanje iz dveh različnih del srbo-hrvaških avtorjev. Prvemu hrvaškemu in drugemu srbskemu. Seveda pa se ne da sklepati samo iz spodaj navedenih suter. Najbolje je prebrati vse sutre. Vendar izhajajoč iz samega problema; kaj, kdo je Išvara in kako, nisem prišel nič kaj dlje. Ali je to neizpodbitna resnica, da se samadhi lahko realizira samo s predanostjo Išvari? Ali je možno, da ne-jogi doživi samadhi. Ali lahko Išvara pomaga tudi nekomu drugemu, ki ni jogi! Ali obstajajo dejanja, ki so lahko všečna Išvari?

I. SAMADHI PADA ali O transcendentalni zavesti
»23. Išvara-pranidhanad va«
Samadhi se (lahko) realizira tudi s predanostjo Gospodu (Išvari).1

»24. Kleša-karma-vipakašayair aparam rstah purusa –višesa Išvarah«
Gospod (Išvara) predstavlja »vse transcendentalno – individualnost (Purušu), ki je iznad vsega in osvobojen vpliva vseh napetosti (kleš).

»25. Tatra niratišayam Sarvajna-bijam«
V njemu je klica (bidja) resničnega znanja, ki je dosegla najvišji domet.

»26. Sa purvesan api-guruh kalenana - vacchedat«
On je učitelj prvih modrecev in ni omejen s časom.

»27. Tasya vacakah pranavah«
Ime, ki ga označuje je mantra OM [AUM] ali prvobitna vibracija.

»28. Taj-japas tad-artha-bhvanam«
Stalno ponavljanje (japa) te mantre, odkriva njegovo ime (Išvara).

»29. Tatah pratyacetanadhigamo ´py antaraya- bhavaš ca«
S tem ponavljanjem se doseže Uvid v lastno notranjost, psihosomatske ali intelektualne ovire pa izginejo na poti realizacije.

II. SADHANA PADA (ali O vaji)
»1. Tapah; svadhyayešvara-pranidhanani kriya-yogah;«
Askeza ali intenzivno prečiščenje (tapas), študija tradicionalnih vedskih tekstov (svâdhâja) predanost Gospodu (Iśvarapranidhna) predstavljajo kriyâ yogo.

»32. Šauca-samtosa-tapah-svadhyayešvara- pranidhanani niyamah«
Notranja in zunanja čistost (šauca), notranji mir (samtoša), askeza (tapas), predanost Gospodu (IŠvarapranidhana), študija tradicionalnih vedskih tekstov (svadyaya), predstavljajo specifične jogijske obveznosti (niyama).

»45. Samadhi – siddhir Išvara-pranidhanat«
Predanost Gospodu (Išvari) vodi v popolno osredotočenost (samadhi siddhi).

3. Avidyasmita- raga-dvesabhinivešah panca klešah
Petero kleš je: neznanje o lastni resnični naravi ali naravi stvari (avidya), egoizem (asmita), strast ali odvisnost (raga), sovraštvo ali mržnja (dveša) in strah pred smrtjo ali »žeja za življenjem« (abhinivešah).

Z dodatnim tekstom nisem prav nič, kaj več pridobil. Če logično sklepamo, bi lahko takšno predanost, kot je opisuje 23. sutra: Samadhi se (lahko) realizira tudi s predanostjo Gospodu; recimo imela samo Mati Tereza. A še za njo sem bolj v dvomih, saj je molila! Morda le ljudje o katerih sploh nič ni znanega? Obstaja še en pogoj: da si jogi! Zakaj?

V sutrah o vaji je zapisano, da se samadhi doseže z notranjo in zunanjo čistostjo, askezo, predanostjo Gospodu in študijo tradicionalnih vedskih spisov. Običajno vse osebe, ki naj bi se predale Gospodu zraven še kaj takšnega počnejo. Ne čisto po jogijskih »reglcih«, ampak običajno ali molijo, ali berejo svete spise, ali meditirajo, ali se ukvarjajo z jogo. Te dejavnosti pa niso več samo še čista predanost Gospodu, ampak še razni dodatki. Razen, če vse te dejavnosti so mišljene (in obvezne) kot tudi predanost Gospodu. Vendar tako to ni definirano v sestavku o Išvari.

Iz vsega opisanega lahko le zaključim, da se samadhi še poprej lahko realizira tudi s predanostjo Gospodu. Gospod je (Išvara), ker se ti prikaže (v izkušnji /ko se prepustiš/), ko prepustiš svoje življenje. Ko se več ne oklepaš svojega življenja. Morda ga na določen način podariš, kot recimo tibetanski obred chod. Morda bi bilo najbolje ob tem besedju najboljše zapisati, ob prednosti Gospodu, se enostavno zgodi.

Tako tudi kmalu dobim odgovor (na bhakti-jogo) v Bhagavadgiti, še preden je dovoljena objava zaradi črk:

5.29 Karma-yoga -delovanje za Krišno (Verz 29): Kdor je popolnoma zavesten Mene in ve, da sem končni uživalec vseh žrtvovanj in askeze, vrhovni gospodar vseh planetov in polbogov ter dobrotnik vseh živih bitij, se reši materialnega trpljenja in doseže mir.

RAZLAGA: To poglavje govori o delovanju z zavestjo Krišne, splošno znanem kot karma-yoga. Tu najdemo odgovor na vprašanje spekulativnih mislecev, ki jih zanima, kako je mogoče s karma-yogo doseči osvoboditev. Delovati z zavestjo Krišne pomeni delovati s popolnim znanjem o Gospodu kot vrhovnemu upravitelju. Tako delovanje je enako transcendentalnemu znanju. Bhakti - yoga je neposredno delovanje z zavestjo Krišne, jnana - yoga pa je pot, ki vodi do bhakti-yoge.

1. Išvara: Gospod, Gospodar. Je prva inkarnacija na začetku nove kreacije, ki odreja naravne zakone, ki se nanašajo na kreacijo. V tem smislu vsemogočno, vsevedno bitje. Išvara je najvišja Puruša. Ali najrazvitejše bitje fenomenalnega sveta. Prvi učitelj (guru). Najvišji individualizirani princip manifestacije sveta. Predanost (bhakti) in iskanje Išvare postane aktualna v kozmični zavesti, ko je ustvarjena popolna ločenost subjekta in objekta. Izkušnja tega stanja je »jaz ne delujem, sem izven področja aktivnosti, sem tih, miren opazovalec - priča delovanja«. V tem stanju zavesti se pojavlja vprašanje: »Kdo deluje, kdo je vzrok vsemu temu delovanju?« S tem vprašanjem se začne iskanje višjega individualnega principa, ki se konča v predanosti Išvari.

2. BHAKTI: predanost, pobožnost. Bhakta je tisti, ki spoštuje, je pobožen in predan.
Trivrstna razdelitev bhakt:
a) Vaidhi bhatkti – določena in podprta s ceremonijami in rituali;
b) Ragatmika bhakti - absorcija duha bhakte s pomočjo določenega objekta k bhakti (tisto kar privlači pozornost);
c) para bhakti – najvišja bhakti, ki rezultira v blaženosti (anandi), a ustvarjena je šele v samadhiju.

3.BHAKTA: Bogoljub

4. BHAKTI JOGA: joga ljubeče vdanosti; ime za tiste oblike joge, ki uporabljajo kot temeljno sredstvo za hojo k božanskemu cilju ljubezen, usmerjeno k Bogu ali h kakšni podobi Boga.

5. SAMADHI: Natančnajša razlaga tega stavka bi se glasila, da se samadhi lahko doseže z jogo, vendar se lahko doseže tudi samo s predanostjo Išvari. Stanje, ki je nastalo s transcedenco najbolj finih percepcij objekta meditacije (dhjana), transcendentalna zavest. Pomeni tudi povezovanje, združevanje, izpolnitev. Logični prevod bi bil umirjena inteligenca. Popolna umiritev intelekta (duha), ki vodi v samadhi. Tudi edinost ali istovetnost, integracija. Jogijsko zamaknjenot (trans).

6. SAMKHYA (SANKHYA) je filozofski sistem v hinduizmu, ki obravnava obravnava kozmos in ki temelji na nadrobni človeški naravi in zavesti; deli jo na prakriti in purušo. Po svojem bistvu je kozmologija, ki razlaga, kako se pojavlja življenje.

7. KLEŠA: ovira, umazanost duha, stres, bolna napetost. Kleše pomenijo bolečino, trpljenje ali nesrečo. Kleše tvorijo verigo ter so tako povezane med seboj. Pet kleš (neznanje o lastni naravi, egoizem, strast ali odvisnost, sovraštvo in strah pred smrtjo) predstavljajo elemente navezanosti in kakor jih je razumeti, kopičijo ena drugo.

Viri:
Izreke o jogi, Patanjali,
Joga Sutre, Rade Sibila,
Patandžalijev joga-sutre s komentarjem, Peter Mesec
Veda o jogi, I.K. Taimni,
Joga, Mircea Eliade,
Integralna joga, Auorobindo
Bhagavadgita, Kakva jeste