hvala Dušano in Tatjani za opomin na Človekove pravice.

Spoštovani!
Spoštovani naši državni voditelji, kot tudi cerkveni voditelji.
"10. december leta 1948, je bil dan, ko je generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. In trideset točk s področja osebnih, državljanjskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic je zamišljeno tako, da bi pospešile spoštovanje do človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Med njimi so pravice do življenja, svobode, osebne varnosti, do poštenega in nepristranskega zaslišanja in procesa ( kar pomeni, da nekdo ni kriv, dokler mu krivda ni dokazana ), pravica do svobode potovanja, pravica do bivališča po svoji lastni izbiri, pravico, pravica do svobode zasebnosti ( doma in v pismih ), pravica za zatočišče, pravica do svoje lastne narodnosti, do svoje lastnine, pravica do mirnega združevanja, do udeležbe v vladanju, do svobode vesti, vere, mnenja in izražanja, pravica do varne družbe, počitka in primernega življenjskega standarda, ki zagotavlja dobro zdravje in počutje, pravica do vzgoje in izobraževanja in pravica do druženja v skupnosti h kateri nekdo pripada."

Današnja situacija je na socialnem področju skrajno kritična; mnogo namernih stečajev, ljudi vedno več na cesti, stečajni upravitelji z astronomskimi zaslužki, ki se jih ne bi branil niti kakšen kapitalist v zahodni družbi, samomori se povečujejo, itd. Kaj boste storili, da se ta kolektivni samomor zaustavi? Za tako domovino, ki jo ljubim in sem hvaležen da jo imamo, pa verjemite mi, da nisem stal Na ROŠKI! Apeliram na vas vse, ki imate vse vzvode, da nemudoma pričnete reševati socilane probleme, a ne na deklarativni ravni, ampak konkretno. To ste obljubili in držali vas bomo za besedo. Spustiti davčni vijak v " nižjo predstavo", razbremenite gospodarstvo visokih neproduktivnih davščin, ki za za sabo posledično puščajo vso večjo brezposelnost. Spremenite davčno politiki do malih in srednjih podjetij, razbremenite ta sloj, ki lahko ustvari mnogo ali pa bo propadel.

Zgodovina nam je pokazala kaj vse lahko naredimo, da ne pride do zlomov in katastrof v neki družbi ali civilizaciji. To se je videlo po mnogih stoletjih truda, intelektualne domišljavosti, dokazovanj in morij. Sedaj je del sodobnega človeštva dospel do točke, pred katero ga je postavila že renesansa: oživitev Homo Universalisa. Gre za prebuditev vseh sposobnosti, ki so dane in dodeljene nam vsem iz prvotnega duhovnega kraljestva. To je Klic, k pravični družbi. Četudi morda ni jasno viden, pa je ta Klic zagotovo več ali manj močno izražen v mnogih mislih velikih mislecev. Kjer obstajajo na eni strani napori, da bi se močno vztrajalo pri starem in okamenelem, se na drugi strani prebija zavest, ki postavlja vse nas-človeštvo pred človeške pravice. In še celo pred naše odgovornosti!

Zavedam se, da se visoki ideali vedno na novo izrodijo v pravila in predpise. Tragično je, da so te močne pobude vedno znova predstavljene najprej na moralni in materialni ravni. Kar potem pride na plano v ognjevitih razpravah in v visokih idealih kot mogočna podoba, nasede kmalu na pravilih-birokracija in na omejitvah. Vendar kot vemo, je bila Splošna deklaracija o človeških pravicah v desembru 1948 najprej zamišljena tako, da bi povrnila človeku njegovo človeško dostojanstvo. Vemo, kako so si do nedavnega to misel razlagali. Vendar je tudi dejstvo, da so se zaradi tega mnogi ljudje ovedli tudi drugih vrednot. Postalo je jasno, da zakoni tega tesno zaprtega vesolja ne dovoljujejo človeštvu duhovne svobode, ki jo tako išče, temveč ga vedno bolj čvrsto priklepajo na grobo materijo. Tako se v skladu s temi zakoni " nekaj" oblikuje izven snovi, se za nekaj časa v tej obliki suka naokrog v veselem plesu snovi in je na koncu s temi istimi zakoni pokončano. Vojščaki so na bojišču soočeni s tem krutim, neizogibnim zakonom. Borijo se za svoje lastne ljudi in so pobiti z istimi silami, ki so izoblikovale ljudi. Francoska revolucija je jedla svoje lastne otroke. Na tak način bitja tesno zaprtega vesolja, ki ga naseljuje padlo človeštvo, izpolnuje zakon tega vesolja. Zakon vzpenjanja, sijaja in odcvetenja.

Ker smo spoznali, da tako ne moremo nadaljevati in da se trpljenje človeštva povečuje iz dneva v dan, smo ustvarili " splošne človeške pravice". Nastale so kot odziv na nečloveško trplenje na svetu in vedno na novo opozarjajo nase vsak narod in vse vlade sveta. Da bi bilo človeštvu bolje, je potrebno zanj več postoriti. Da bi z udejanjanjem dobrega izobčili zlo s tega sveta. Toda, ojoj, vsak narod si razlaga te pravice na sebi lasten način. Zavedajmo pa se, da ima vsako bitje na tej zemlji pravico do takih reči, kot so življenje, hrana, vzgoja, spodoben bivanjski prostor in do dostojanstvenega in pravičnega obranavanja. Vsako od teh ključnih besed lahko razlagamo na različne načine, tako politično kot kultuloroško. Zaradi tega lahko rečemo, četudi se nanaša na padlo vesolje in so v tem smislu vesoljne, so v resnici popačena podoba Vesoljnih duhovnih človekovih pravic.

Vsak človek ima pravico, da si svoje življenje izbere v svobodi. Bog ali mamon. Ima pravico do prvotne duhovne hrane, sestavljene iz čiste Svetlobe; ima pravico, sa razvije svoje notranje vrednote; do učenja absolutnega znanja, ki je univerzalno, do razvoja svoje duše, ima pravico do večnosti, do svojega bivališča v Božanskem kraljestvu.

Čeprav bodo te nazadnje omenjene pravice zvenele mnogim absurdno, pa so bolj logične kot biološke pravice, ker je potrebno tako imenovane človeške pravice iztrgati iz našega sobitja, jih uzakoniti in braniti, medtem ko so božanske pravice zapisane v vsakem človeku kakor vesolnji temeljni zakon. Ne zahtevajo prepiranja, ker so že določene in so dejstvo. Nikomur jih ni treba za nikoger uzakoniti in jih braniti. Vsak človek, ki se poveže z božanskim kraljestvom, je udeležen v svojih božanskih temeljnih pravicah že s to enostavno spreobrnitvijo svojega biološkega obstoja.
lep pozdrav vsem
Miran

[ Odgovori na to | # ]