V opuščeni hiši, ki se uporablja kot gospodarsko poslopje za shranjevanje pridelkov, uskladiščenje kmečkega orodja in druge šare sameva podstršje, na katerega ni že dolga desetletja stopila človeška noga. Na tem podstrešju ležijo razmetani stoli, skrinje, senčniki, orumenele knjige, pisma, notni zvezki, stare slike s polomljenimi okvirji in podobni predmeti. Na tramovih so pisave prednikov in so napisane prve pisne besede s podpisi otrok. Po stenah je razpredena pajčevina in zapuščenost daje vtis, kot da na tem podstrešju živijo samo še duhovi.

O tem podstrešju krožijo čudne zgodbe, zato se sedanji gospodarji izogibajo odklepanja vrat. Ljudje niti natančno ne vedo česa naj bi se izogibali in bali, saj tistih ki so te zgodbe pripovedovali že zdavnaj ni več, bili so zelo stari in so odnesli svoje skrivnostne zgodbe v grob. Mene je prav ta skrivnostnost podstrešja privlačila in sklenila sem, da si ga bom ogledala in raziskala gnostično mističnost.

KDO JE NORMA?

Norma Delaney je zdravilka zdravilcev!

Steve Rother, Lightworker

Quan Yin, čistost ženskih frekvenc ni oseba, ampak arhetipna energija, polna življenja, ljubezni, sočutja in milosti. Utelešena je (bila) v mnogih živih bitjih; v Mariji, Sofiji, občasno tudi v moškem “vozilu”. Po harmonični konkordanci prihaja na Zemljo - samo po njej – na nov način. Zavezala se je ostati v zemeljskih energijah, dokler bodo na njej tisti v karmi. Na nov potenten način se pojavlja v moških in v ženskah. Simbolizirata jo beli lotus in številka 33. Je energija negovanja, dajalka življenja; utelesi se lahko v vsakomur. Prvič se je ljudem predstavila kakih 500 let pred Jezusom, bolj odločno pa kakih 400 let po njegovem odhodu. Ta ženska frekvenca je posoda življenja, energija Nove energije in tisti njen del, ki daje življenje, kreativnost. Quan Yin v nekaterih ljudeh spi in v drugih je živa. Ne želimo gospe spraviti v zadrego, ampak Quan Yin je utelešena v Normi Delaney. Če jo želiš videti in čutiti njeno ljubezen in sočutje – v Dr. Diha je. Vsak od vas ima možnost utelesiti sočutje in milost, sprejeti energijo belega lotusa in 33.
Zakaj Quan Yin na ta nov način prihaja zdaj? Na razpolago prinaša zanimivo dinamiko Nove energije - varnost. Zdaj si varen; varna si. Nova energija je varna energija.

angel Tobi, jan 04

Norma o svojem delu: RAZDROBITEV DUŠE

Februarja 96 sem šla v Seattle na kanaliziranje Kryona, kjer je v času za vprašanja k mikrofonu prišla Sebrina. Pravkar sem zapustila bolnico z diagnozo razcepljene osebnosti, je rekla. In svoja sinova želim nazaj! Naslednji trenutek sta Lee Carroll in Jan Tober rekla: Takoj obišči Normo!
Začel se je proces, ki je najino delo določil za naslednjih 7 let.

Igor Kononenko

Helena Petrovna Blavatsky (1831-1891)
Parapsihološki medij in ustanoviteljica teozofskega društva

Rodila se je kot Helena Petrovna Hahn v gosposki Ruski družini. Oče je bil ves čas odsoten, mama pa jo je zapostavljala. Že od zgodnjega otroštva so jo imeli za čudaško in nevrotično. Zgodaj se je zanimala za okultno, šamanstvo in magijo. Bila je trmasta, vročekrvna in se ni ozirala na družbene norme. Priimek Blavatsky je dobila s poroko pri sedemnajstih letih s 40 let starim generalom Nicephorejem Blavatskyem. Po treh mesecih je zapustila moža. Deset let je potovala po svetu, dve leti je preživela v Tibetu. Ko se je vrnila, je mnogim demonstrirala paranormalne sposobnosti. Poleg mesečnih obiskov pri možu Blavatskem, je imela razmerje še z dvema moškima. Leta 1862 je rodila sina Yurija. Yuri je bil pohabljen, Helena pa ga je ljubila in skrbela zanj, dokler ni umrl, ko je bil star 5 let. Po več letih različnih poslov in bolj ali manj rednih seans je leta 1873 emigrirala v ZDA, kjer je čez nekaj časa zaslovela s svojimi paronormalnimi sposobnostmi. Leta 1875 je ustanovila skupaj z Henry Seel Olcott-om teozofsko društvo z namenom preučevati okultne pojave pri spiritualnih seansah in širiti ezoterično znanje. Leta 1877 je izšla njena prva knjiga »Isis unveiled« (Odstrta Isis), ki je imela večji uspeh od samega društva. Leta 1878 je kot prva Rusinja dobila ameriško državljanstvo. Teozofsko društvo so večkrat napadali in Heleno obtoževali prevar. Skoraj 100 let po njeni smrti, leta 1986 se je Psychical Research Society uradno opravičilo zaradi blatenja in ignorance pozitivnih prispevkov Helene Petrovne Blavatsky. Leta 1885 se je zaradi nenehnih blatenj preselila v Evropo. Leta 1988 je izšlo njeno delo »Secret Doctrine« (Tajni nauk), naslednje leto pa še The Key to Theosophy (Ključ k teozofiji) in The Voice of the Silence (Glas tišine). Tri leta kasneje je hudo bolna in nepokretna umrla na svojem domu.

Ali bi se ti čudil če ti povem,
da sva ti in jaz in mi vsi,
na teh univerzalnih vijačnicah DNK-a,
ki je samo neka opna nefizičnega srca
med tem in onim svetom?

V sanjah mi je bilo pred leti sporočeno,
da sem sam na desetih vijačnicah??,
To mi je bilo tudi lepo pokazano ampak kaj,
ko se jaz na one vijačne barvne verige,
v svojih sanjah nisem prav nič spoznal?

Nekako si predstavljam,
da je tvoja in moja zavest kot vreme,
kot to notranje sonce, oblaki, vetrovi,
skratka vsi ti vremenski pojavi,
ki so potrebni za tvojo in mojo notranjo rast.

To stkano tkivo mojih oken
me uči spoznavati
kaj v ospredju mene je,
kaj v prostoru vidim,
kaj je po dolžini ulice,
kako se vrste arhitekture,
kako po ulici hodijo ljudje,
ali zunaj sije sonce
ali oblači.

To moje malo okno - oko
me uči spoznavati,
kaj znotraj mene je,
kaj v duši vidim,
kaj je v njeni prostornini,
kaj po dolžini življenja sem bila,
kakšne arhitekture duha
se v meni vrste,
kako se znotraj mene
odzivajo ljudje
in kako se jaz odzivam njim,
ali znotraj mene sije sonce
ali oblači.

To prozorno tkivo,
ki gleda skoz mene
sta oko
in moje srce.

...o0o...

"Ko je Buddha prvič zapustil svoj dom in ko je zunaj zagledal bolnika, starca, kako trpi, je vedel, da bo tudi on sam trpel."

Tako se je tudi začelo. Ko je z mislimi šel naprej, je videl tudi sebe kot trpečega starca. Tu je bila postavljena prva zanka pri trpljenju. Zatem si je domislil, da bi lahko prenehal to človeško trpljenje in da se bo razsvetlil. Postal je asket. Umrl skoraj od izčrpanosti. Ta asketizem je trajal vse do drevesa v Bodhigayji. Tako je drugič padel na finto, ker je ponovno pognal misli.
A bil je že od samega začetka razsvetljen. Le da, se tega ni spomnil.

Dobro jutro... Koroška.
Nedelja. Do 24. ure moraste sanje, potem smo se prilagodili prostoru. Vstanem ob mraku. Za ene je to kar zgodaj zjutraj. Po deževni noči je zrak prav osvežilen.
Ob šestih zjutraj sem že v avtu. »Ne-namenoma« zgrešim pot po kateri sem se pripeljal. Makadam. A ta pot je proti večerni, milina. Včeraj mi ni bilo jasno, kako po tisti poti koder sem vozil, pride avtobus do koče. Sedaj mi je tudi jasno, kako so ljudje kapljali v kočo. Spuščam se vse nižje. Pred menoj se skoraj v divjini pojavi na desni »blokovsko naselje«. Na levi strani cerkev Sv. Mohorja. Tu čez cerkev poteka pomožna črta. Na Ravnah poberem štoparja. Ko mu omenim, da grem v Avstrijo do gradu Rabensteina, mi začne razlagati o prijatelju, ki išče stare predmete z detektorjem.

(posvečena D. & B.)

Položil jo je na belo preprogo,
še nikoli ni videl tako lepih oči,
osupnil je ob vsakem njenem vzdihu,
bila je angel silnejša od sanj,
ki pluje kot nebeško zlato,
skoz ocean oblakov v njegovo srce.

Bila je svetloba, nebeški izdih,
bila je hči razcvetele ljubezenske igre Boga,
bila je svetloba spletena iz žarkov
v cvetnih udih glasbila nebes.

Včasih rekel je le da,
sam da svet se fajn ima,
začel je peti tudi ne,
da le živeti se začne.

A zdaj le v sebe se ozre,
s tišino tam preglasi vse.

Sem voda, ki diha
z globokimi kanjoni v sebi.
Sem voda, ki se pomika
skoz tihe zazrtosti,
skoz melanhonijo duše,
ki sledi notranjim vzgibom srca.

Sem voda, ki hiti s svojimi tihimi
drobnimi občutljivostmi
in s svojim nimirnim iskanjem smeri,
prek izsušenih dolin in prek sebe.

S tančico človeške kože razprta,
z očesom vodnih kapljic zazrta,
s svojim tokom hoče naprej
samonikla v tolmunih duha.

Sem voda, ki se dotika vesolja
z ritmi plime in oseke ljubezni,
sem prostornina in površina,
sem topografija v nastajanju
in snov, v katero je potopljeno telo.

Želim biti sama s seboj,
želim se umiriti in poglobiti,
da bom zmogla bolj ljubiti,
- bom sama, a samo nocoj.

Ne, ne bežim pred ljudmi,
ki se jim dobro ali slabo godi.
Želim biti sama, da našla se bom,
da pridem ponovno in najdem svoj Dom.

Dom je v meni, v tišini in miru.
Kjer ljubezen se čuti, tam sem doma,
kjer je prostor za mene, za tebe
in čas - za Boga.

Ne rabim besed, ne misli imeti,
Kaj mi bo hrup in smeh in sijaj.
Danes ne rabim razvratno živeti,
nocoj potrebujem le Božji smehljaj.

Veliko ljudi ne ve kako,
najti pot iz teme, ko jim je hudo.
Nekaj pa takih je, ki to zna,
saj imajo podporo in ljubezen Boga.

Ko veš kam se obrniti, ko rabiš pomoč,
ko veš kam moraš iti, po poti gredoč.
Ko zaupaš v srce in Boga, ki je v njem,
hodiš naravnost v božji objem.

Do tam pa je daleč in dolga je pot,
polna veselja, sreče in zmot.
Pot je trnova vsa in boleča,
ko prideš na cilj, te čaka tam sreča.

Kje je cilj in kdaj ga bom dosegel,
se človek sprašuje v bolečini.
Zakaj nisem srečen že tu in sedaj,
ne znam tu živeti, pa hočem v raj.

Ti si bil že od pamtiveka radoveden
in si hotel vedeti kako in zakaj delujejo naravne sile
in kako jih lahko koristno uporabiš zase in za druge ljudi.

Spomnim se, ko sem hodil še v osnovno šolo,
so nas učili, da je najmanjši delec atom
s svojo strukturo in da ni nič manjšega od tega.

Danes so odkrili že kar nekaj manjših delcev od atoma,
vendar se vedno pojavi pri raziskavah še nekaj novega,
česar človek spet ne more razumeti.

Dalajlama: Zgolj glasno nasprotovanje vojni ne zadostuje. Storiti moramo da bo vojskovanja za vselej konec.

Pred dvema dnevoma je Dnevnik objavil članek o starem atu ameriškega predsednika Georga W. Busha. Članek govori o tem, kako naj bi ta stari ata Bush kupčeval z nacisti med drugo svetovno vojno in so mu potem ameriške oblasti zaplenile del denarja iz teh kupčij. V trgovanje naj bi bil povezan pred letom 1941 tudi nemški industrialec Thyssen. V to trgovanje naj bi bilo povezani tudi zavodi koncentracijskega taborišča Auschwitz, zato naj bi sedaj odškodnino zahtevala dva prisilna delavca iz takratnega koncentracijskega taborišča.

Kdo zares je Georg W. Bush mlajši, ki je zapeljal Ameriko, morda tudi svet, v vojno v Irak?
Na internetnih straneh lahko odkrijem tudi, da ga enačijo s sodobnim novim Antikristom.

Poslušaj me dragi človek,
preden se ti za vedno stemni,
spoznaj znotraj sebe ne mojo,
temveč tvojo notranjo luč,
ki že ves čas išče tvoj razum,
ker to si, od vseh tvojih ti,
še najbolj pravi ti.

Skozi dih stopi z njo v stik
in jo z vso pozornostjo neguj,
kot svoj najdražji srčni biser,
kot svoj notranji dušni dragulj,
da ti na oni strani smrti ne bo žal,
ko se bo tvoja zavest oddaljila od nje,
od tvojega, najžlahtnejšega ti, ki si ta mir.

Če v sebi vidiš svojo notranjo luč,
potem ne rabiš Njegovo pomoč,
če pa ne, poišči tistega človeka,
ki ti pri tem opravilu lahko pomaga.
Človeka spoznaš skozi svoje srce,
da lahko končno vstopiš v svoj eter,
v tisto vibracijo, ki ni od tega sveta.

Ti pri tem opravilu lahko pomagam jaz?
Do določene mere da.
Od tam naprej,
pa moraš,
ti sam.

stojči Stojan Svet

Pred šestimi leti sem začel s zdravilskim delom z dvema dvojčicama, ki sta imeli določene težave. V času našega sodelovanja v katerega je bil vključen tudi oče smo že uspeli dosegati lepe rezultate. Spoznavali sta svoje kvalitete in postajali bolj samozavestni. Na mojo bližino sta se zelo navadili in mi tudi zaupali. Odnos je postajal vse bolj kvaliteten in kazale so se prvine na katerih naj bi se gradil odnos med zdraviteljem in zdravljencem. Od tu naprej pa so se začela presenečenja.

Začelo se je, ko se je ena izmed dvojčic vame zaljubila. Moja reakcija je bila takšna, da sem ju po skupnem dogovoru predal kolegu zdravilcu in si s tem s strani deklet nakopal ogromno sovraštva in zamer.

Po dolgotrajnih raziskovanjih svojih notranjih vzgibov in potovanju vase sem v duhu svoji celic videla hišo in okolje iz mojega prejšnjega življenja. Videla sem mogočno poslopje zidano iz kamnov in arhaičnih naravnih materialov. Hiša se je povezovala z neizmernimi širjavami temno zelene panorame in kovinskega neba. Okrog hiše je vladala neka misteriozna atmosfera. Tam so rastla drevesa krčevito zvita v nekakšne figuralne vzorce in oblike mračne resničnosti,
a zunaj vrstične urejenosti, bila so kot nekakšna bitja, ki se spreminjajo v zanke, lovke in čudno glasovno govorico, ki izhaja iz grozljivih tvorb. Te se med seboj pogovarjajo in na likovni, prostorski in časovni stopnji komunicirajo med seboj in z vesoljem s svojo lastno strukturo in vsebino.

Mislila sem si, da staremu življenju, ki se odseva v prozorni svet antimaterije pripada, da najde svojo obliko izražanja. Vesolje je samo upravljajoči mehanizem, vse se pa znotraj njega razvija po nekih svojih mnogopomenskih zakonitostih, ki jih človek iz snovnega sveta ne dojame.

Bernarda Pavko Prava:
Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem XVII. (1. del)

Danes je praznik Marijinega vnebovzetja; takoj zjutraj sem poklicala Marijo Brezmadežno. Čista in močna energija me je presenetila, toliko in tako milostne mehke lepe Marijine energije je bilo z menoj. Boginje moje preteklosti sem poklicala, da mi stopijo za hrbet in Merlijo ter Boginje prihodnosti, da se postavijo predme. Potem sem te energije dihala, jih usmerjala na različne ravni, v različne čakre, v različne dele telesa. Kakšna izkušnja. Sila miline me je očistila do solz in še bolj, ne vem, če bom kdaj vedela, kako. Potem sem šla na sprehod in se po stiku z Materjo Zemljo domov vrnila s sporočilom: Sedi in piši, dokler knjiga ne bo gotova.

Vem, da je moja molitev oz. vsaka srčna molitev človeka zdravljenje, še posebej v Dobi Zdaj.
Verjamem tudi, da zdravljenje prihodnosti je odpiranje prisotnosti Najvišjega in Najboljšega in to z namenom. Odpirali se bomo najbolj prijetnemu možnemu uravnovešanju energije, ki mi smo, njenemu čiščenju in to je zdravljenje najvišje vrste. Ko se v skupini glasno obrnem na Boga ali Boginjo, ko rečem besede, ki same pridejo, ko izrazim želje, ki jih zaznam v prostoru, je to moja molitev.

ARŠ DRUŠTVO VITA in VITA CENTER d.o.o. ORGANIZIRATA:


TEDEN ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
25.09. - 02.10.

Z namenom, da se tudi v Naklem vključimo v ozaveščanje ljudi in širjenje zavedanja pomena zadostne telesne aktivnosti, pomena pravilne prehrane, drugih dejavnikov tveganja in s tem zdravega življenskega sloga, smo v dneh od 25.09. - 02.10.2004 pripravili Teden zdravega življenja.

V tem času se bodo zvrtile različne prireditve, predstavitve, predavanja in delavnice, ki jih bodo izvajali:
- društva in zveze nevladnih organizacij, bolniki s kronično nenalezljivimi boleznimi
- pridelovalci in prodajalci zdrave hrane
- osnovna šola Naklo
- ZZZV Kranj
- ZD Kranj in CINDI Slovenije
- Fakulteta za šport iz Ljubljane - državna sekretarka RS, dr.Jožico Maučec Zakotnik - center za promocijo zdravja RS - Občino Naklo - DU Naklo in sosednih društev

Program dogajanja bo naslednji:

Ana se je rodila v številčni družini kot najstarejša hči. Starši niso bili premožni, bili so kmetje, zato je bila od malega navajena dela. Bilo je pet otrok, za katere je skrbela trdna mati, oče pa je hodil v službo in delal doma na kmetiji. Dohodki so bili majhni, zato je morala mati obrniti vsak dinar dvakrat, da so lahko preživeli.

Osnovno šolo je uspešno dokončala, potem pa se je vpisala na trgovsko šolo in jo tudi uspešno zaključila in se zaposlila. Bila je postavna, visokorasla blondinka, zato so fantje radi pogledali za njo. Imela je veliko ženitnih ponudb, vendar se je zaljubila zelo mlada, ko je imela komaj šestnajst let in rodila Marto pri sedemnajstih letih. Ana je bila zelo živahno dekle, rada je imela zabave in prijatelje. Kljub temu, da se je s Simonom poročila, je bila veliko premlada in nezrela za vlogo matere. Marta je bila spočeta naključno in se je rodila kot nezaželen otrok. Ana ni znala skrbeti za malo Marto, zato je materinsko vlogo prevzela Anina mati, ki je srbela in vzgajala Marto do njene srednje šole.

Bernarda Pavko Prava

NORMA, JOLI, JAMA
in kje je tu Ohama

(razen 12. oktobra na Tobijevi delavnici v ljubljanskem hotelu Slon)

Avgusta 03 sem na delavnici Crimson Circla na Nizozemskem spoznala dr. Normo Delaney (www.normadelaney.com) . Tja sem šla na delavnico angela Tobija, da bi se izpopolnila v kanaliziranju, a sem samo dobila potrditev, da to že dolgo počnem (tako kot verjetno tudi ti). Poleg tega sem tam spoznala žensko, ki mi od takrat z najbolj ljubeznivimi energijami pomaga spreminjati življenje.

Geoff Hoppe (ki kanalizira angela Tobija) in žena Linda Benyo sta na delavnico kanaliziranja Normo in njenega prijatelja Gerreta Annofskyja povabila kot gosta. Ko nas je Norma popeljala v dih, sem najprej pomislila, kako je mogoče, da ima tako zadrogiran glas, ko je vendar polna svetega Duha. V naravnost hipnotični in prelepi gospe, ki bi po mojih občutkih lahko bila moja mama, sem takoj prepoznala živo karizmo. Norma zdravi s svojo energijo, z besedo in pogledom in je to, kar jaz enkrat bom. Ni pomembno, če čez pet, deset ali dvajset let, enkrat pač, v tem življenju. To je moja resnica, ki se ji zavezujem. In navidezna drznost teh mojih občutkov me izpolnjuje in močno veseli; valove strasti začutim v trebuhu. Potem ko sem že lep čas vedela, kdo sem in kje, mi je na Nizozemskem končno postalo jasno, kam naprej in tudi, kako bom tja prišla.

ZDRAVJA SE NE DA NITI KUPITI NITI PODARITI, POTREBNO SI GA JE ZASLUŽITI

Klub Palestra se ekskluzivno ukvarja z organizacijo vadbe tistih nad 40 let, ki želijo vaditi v lepem in čistem okolju v majhnih skupinah pod vodstvom visoko usposobljenega strokovnega kadra. Posebnost Palestre je v treh različnih izpopolnjenih vadbah PALESTRA - POWER, PALESTRA - BALANCE ter PALESTRA - STRETCH, v katere so z različno intenzivnostjo vključeni tako elementi pilatesa, joge, sproščanja kot posebne terapevtske vaje za lajšanje težav s hrbtenico ter bolečin v sklepih. Palestra organizira različne delavnice ter oddaja prostore v najem. V klub Palestra lahko prav tako pridete na masažo ali pa zaplešete v ritmih družabnih plesov in salse.

Raziskovalci ugotavljajo, da ima lahko trenirani 50-letnik biološko starost netreniranega 30-letnika, predvsem, če deluje po načelih zdravega življenja ter namenja potrebno pozornost umskemu in telesnemu izpopolnjevanju.

Jaz sem samo en bk in ne vem... to vem... ampak razpredat o tem, kako žival občuti, rastlina pa skoraj da ne, kamen pa sploh ne, je mal bosa. In ne jest mesa, ker ga boli, rastline pa ja, ker jih ne al pa jih malo (ker, jebenti, rastline so tudi žive, pol jih najbrže pa vseeno mal boli, ampak nimajo glasu, pa obraza, pa tko, pol nas vest ne bo pekla, sadje je pa tko mrtvo), kamenje pa je primerno za jelo fejst, ker če že koga boli, pol so to samo naši zobje, pa želodec, pa rinček tud najbrž.

Ocenjevat živost in njen ne, občutenja, namen in še kar kaj s stališča našega dojemanja je lahko dober približek dejanskosti, lahko pa je čisto mimo. In se mi spet pokaže slika prepira dveh slepih in gluhih o jagodi in violini. Saj je lepo, če je človek prepričan, a za kanček dvoma mora biti širši.

Pred časom sem bral eno knjigo o neki belki, ki je doživela uvid v dojemanje življenja, ki ga živijo aborigini /ne tisti iz mest/, med romanjem z njimi skozi avstralsko puščavo. Tudi če je to le leposlovno delo, je zanimiva... kaj... ideja?, možnost?, razsežnost? dojemanje?...življenja. In opis hrane, njenega namena in pomena tudi. In živali so uporabljene za prehrano, brez sle po ubijanju ali mučenju. In... vredno je prebrati knjigo, naslova pa ne vem /ali je lahko Imenovali so jo Dvoje src?/.

Prezirat vsejedce kot zadnje govno in krivit uživanje mesa za vse naše in vaše tegobe je najbrž mal pretirano. Tud tukaj velja tisto o strpnosti.


en_bk