draga Tatjana,
se strinjam s teboj glede srbskega človeka,, ki ga sam dobro poznam, saj sem v bivši "jugi " z njimi imel po službeni dolžnosti veliko opravka in moram priznati resnici na ljubo, da sem z njimi doživel veliko toplih in človeških trenutkov , za katere mi je še danes žal, da jih zaradi razpada ni več. To pomoč sočloveku pogrešam danes še toliko bolj kot takrat v socializmu. Res je da smo Slovevenci in Slovenke pošten, sposoben, priden narod, a manjka nam ta Ljubezen, ki sem jo doživel z svojim narodom za časa samoosvojitve, ko je šlo za res. Takrat sem prvič doživel to Ljubezen v vseh naših ljudeh, še nikoli prej v življenju nisem videl, kot takrat, da bi vsi naši sosedje skupaj v gručah hodili opazovat nebo nad nami ( letalski promet je bil zaustavljen ), kaj bo prinesel naslednji trenutek. Vsi so kar naprej hodili eden k drugim, nosili vse mogoče dobre jedače in pijače, da sem se počutil kot grof in sem takrat prišel celo na idejo, da bi nekako stopil v kontakt z kakšnim generalom takratne JLA in ga vljudno zaprosil za podaljšanje takratnega stanja. Zakaj?

Pa jasno, v vsem tem sem videl božjo Previdnost, ki želi zaradi zunanje nevarnosti slovenski narod prebuditi iz pubertete in nam vliti medsebojno Ljubezen ter na tak način izkoreniniti pragreh, ki se mu reče sebičnost, ki se mu sedaj v našem kapitalizmu reče dobiček, rast, profit in nevem kaj vse še ne. Ja, kaj bo iz nas? Tako in tako ne bomo s seboj na ono stran mogli nič s sabo odnesti, kot samo spomine tega kar smo počeli, a spomini znajo tudi boleti.

Nekoč po samoosvojitvi, ko je bila tranzicija, olastninjenje in demokracija zahodnega tipa že nesramno in brezobzirno na pohodu, sem se spomnil kako čudovito je bilo vse sosede videti vsak dan skupaj, v pogovorih, strahovih, zaupanju, soodvisnosti itd. , pa se mi je milo stožilo po teh zlatih pozitivnih časih, ko nisem nobenega soseda več videl v skupini, ampak čim je nevarnost izginila, je teklo vse po starem, kaj po starem, vsi so se vrgli v individualni boj; vsak za sebe. In v takem stanju me sreča moj prijatelj, sedaj novo pečeni podjetnik trde linije in mi v pogovoru pravi:"
Veš Miran, če si star dvajset let in nisi socialist, potem nimaš srca. Če si star štirideset let ( sam sem jih takrat že imel ), pa si še vedno socialist, potem nimaš pameti.

S tem mi je hotel povedati, da spreminjanje idealov v resničnosti zahteva več kot le navdušenje nad socializmom. Kariera je tako danes postala pomembnejša kot sreča življenjskega partnerja ali družine. Vedno manj ljudi sklepa globje duševne zveze, vedno več ljudi ne pozna več vesti in morale in se ženejo. Kam? Tako je pri vedno večjem številu posameznikov mogoče zaznati vrhunec egoizma.

In mnogokrat mi je prišla na misel ideja, ki se jo nisem mogel kar tako znebiti, da bi nekako navezal prijateljske stike z kako letalsko srbsko posadko in bi se dogovorili, da na vsake toliko časa preletijo naše ozemlje in prebijejo zvčni zid, da bi mi kot narod na tak način bili spet deležni zdravilne terapije, da si zopet pridobimo nazaj tisto plus energijo skupnega duha, ki smo jo imeli v izobilju med vojono za našo samostojnost. A tu je takoj nastopil problem, ki se mu reče denar. Pa sem to idejo opustul za čase, ko bom mogoče zadel glavni dobitek na loto. Seveda v tem primeru to ne bom storil na svojo roko, ampak v dogovoru z našo vlado, vse pa bom financiral sam, pa še vladi bom iz tega naslova dal kar ji pripada.

Prej sem omenil, da na oni svet ne bomo s seboj mogli odnesti nič materialnega, to je res, vendar vsa stvar ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Naj pojasnim, da ne bo potem kdo rekel na oni strani, da tega tukaj na zemlji ni vedel. Zadeva je resnična in na vašem mestu bi jo vzel resno, pa ne da bi vas strašil, samo informiral o tem kar mi je bilo dano videti. Želim pa, da se pri tem ko to čitate dobro zabavate in od srca nasmejite, da mi ne bodo moji prijatelji in prijateljice na oni strani očitali, da sem vas tukaj na zemlji strašil in po nepotrebnem vznemirjal, bog ne daj.

Zadnje čase se ponoči kar veliko potikam v drugih svetovih, kjer srečujem tudi kakšnega . ki sem ga na zemlji poznal, ko je bil še v telesu, srečujem pa tudi druge ljudi za katere vem, da na zemlji še nismo bili skupaj. Zadnjič sem tako spet šel malce med svoje brate in sestre ter hierrahijo duhovnih naprednejših duš, ki so zadolžene za mene in vse , ki se kakorkoli družijo z menoj.

Zagledal sem v svojem duhu zelo poučen in osupljiv prizor; ravno kar je prišel iz telesa v čistilnico-vmesni prostor med nebom in zemljo nek nadvse materialno uspešen in bogat ekonomist. Za stolom sem videl pored njega še tri z zlato barvo sijoča bitja, povne neke Ljubezni in miru. Prišleku so zavrteli film njegovega življenja za časa bivanja na zemlji. In to, osupljivo vam rečem, v najmanjše podrobnosti in detalje ter na kocu zaokrožili v pregledno celoto. Film se konča, sedaj sledi vprašanje prišleku:" Človek vse si videl kar si počel na zemlji, pluse kot minuse, kaj misliš o svojem življenju, je bilo smiselno potrošeno ali nesmiselno zapravljeno?

Tip je v trenutku odreagiral kolerično in se pričel braniti z argumenti, ki so bili iz njegovega vidika gledanja logični. Začel je govoriti:" Vidite dragi ljudje človek se rodi, gre nato v vrtec, šolo, srednjo šolo, fakulteto, univerzo. Ne vsi, a sam sem imel to srečo da sem bil bister in da so starši imeli dovolj denarja, da so mi to omogočili, verjetno sem si to zaslužil v prjšnem življenju?" "Seveda si si, tako je so, nadaljuj", so mu odgovorili. Ko sem študij opravil sem poskrbel za dobro imenitno partijo-poroko, uspelo mi je, nato sem se vojaškega roka znebil po vezah, nakar sem se zaposlil naredil imenitno kariero.

Ker nisem bil lenuh, pijanec, hodil k drugim ženskam, se nisem drogiral, kot to moji mnogi uspešni poslovni partnerji, nisem ponočeval, nisem hazardiral, nisem meditiral ali molil da ne bi s tem izgubljal časa. Zgradil sem si veliko hišo z tremi garažami, bazen na vrtu, savno in jakuzi v hiši, vikend na morju, si kupil veliko lepo jahto, poskrbel da so otroci imenitno preskrbljeni, tudi za njih naložil s klade in delnice velike finančne vložke, da bodo imeli dober štart v življenju.
Nato sem se upokojil, se dogrebel do imenitne visoke penzije in še sinu usvaril bogato donosno firmo v kateri sem na črno zaposlen. Nato sem pomisli, da si moram preskrbeti drag imeniten skupni grob in tudi to sem velikopotezno kot se to spodobi za moj rang človeka naredil. Bil je tako drag in lep , da sem se že enkrat ponoči hotel v njega vleči. To bi tudi storil, če me ne bi prehitela smrt v podjetju za delovno mizo.
Iz posnetka zdaj vem, da je bila to srčna kap zaradi nenehne napetosti mojega življenja.

:"Dobro človek božji, kaj pa si res dobrega in smiselnega neredil v dobro sooljudem?" Tip se je spet kolerično razburil in jim še enkrat v podrobnosti pojasneval svoje življenje, a zopet ni nič dojel. Na koncu njegove zgodbe mu je glavni od te trojice ljubeče pokazal kje vse je šel mimo smisla življenja in mu dejal:" Sedaj se boš ponovno vrnil nazaj na zemljo in boš tisto kar si spregledal poravil, imaš poravni izpit, a topot v težjih razmerah in nikakor ne kakor v prethodnem idealnem življenju. Ne boj se, vedno bomo s teboj, še posebaj takrat ko ti bo težko, le občasno pa nas le pokliči."

Tako sem se proti jutru vrnil nazaj v telo in še kar nekaj časa razmišljal o vsem kar sem videl. Postalo mi je popolnoma jasno, da če bi vsi ljudje vedeli za ta duhovni večni Zakon, da bi živeli povsem drugačno življenje kot pa ga v večini živijo.
Sam pri sebi pa sem se počutil zelo srečnega, da v tem življenju to sedaj zagotovo vem!
Pomagajmo Stojčiju in pomagano nam bo.
lep pozdrav vsem, ki boste tole čitali.
Miran

[ Odgovori na to | # ]