Vse ima svoj začetek in svoj konec,
pa če je to kamen, rastlina, žival, ali človek,
pa če je to zemlja, planeti sonce in zvezde,
pa če je to tvoj vdih, ki bo enkrat usahnil v eter.
Vse, kar ima svoj začetek in konec je iluzija.

Razen tisto, kar vse preseva, kar gre skoz in skoz,
kar ti znotraj sebe lahko vidiš, slišiš, občutiš,
čemur eni rečejo mir, ali resnica, ali pa Bog,
čemur eni rečejo ljubezen, zavest, ali blaženost.
Prijatelj naj ti povem, tvoje čuteče srce je čez vse.

Vedno je v tvoji bližini nekdo,
ki ti lahko skozi svoje čuteče srce pove »komot«:
»Jaz poznam to pot, ki gre skoz in skoz«


stojči Stojan Svet

Bog je od nekdaj študent in bo to ostal.
Učitelj pa...
Za učiteljem je prehojena pot, ki jo Duh pred njim ni opravil. Zato si zapustila Dom, šla v nove izkušnje. V novo kreacijo si šel in ustvaril Novo energijo.
Enkraten si zaradi sočasne vloge učenca in učitelja, ki je iz gosenice postal metulj in končal krog, ki se je začel Doma in končal v Novi energiji.



www.crimsoncircle.com

Ali je človek resnično nesmrten?!

Skupina enajstih raziskovalcev je leta 1894 obiskala Daljni Vzhod. V času svojih raziskovanj po Indiji, Kitajski, Perziji in Tibetu so prišli v stik z Velikimi Mojstri Himalaje, s katerimi so tri leta in pol bivali skupaj. Ti Mojstri so jim dopustili, da so globoko vstopili v Njihova življenja in spoznali resnično dejavnost Velikega Zakona, ki je zmaga nad smrtjo oziroma Vnebovzetje (Ascension). Svoja doživetja s temi Velikimi Mojstri in nauke, ki so jih prejeli od Njih, je Baird Spalding - eden od raziskovalev - podal v knjigi Življenje in Nauki Mojstrov Vnebovzetja (Life and Teaching of the Masters of the Far East).

MOJSTRI

Mojstri so naši starejši Bratje in Sestre, ki so v vseh odtenkih izkusili človeško bivanje. Z zavestnim razvojem višjih moči Univerzuma v sebi so dosegli moč upravljanja vsega v materialnem stvarstvu. Zato se imenujejo Mojstri. Nekateri od Njih so se dvignili na višje območje bivanja, ki je nevidno za navadne ljudi. Z drugimi besedami: dovršili so svoje Vnebovzetje oziroma združitev s svojim Telesom Luči ter tako postali Vnebovzeti. Nekateri pa se še nahajajo v vidnih, otipljivih telesih in živijo v mirnih, odmaknjenih delih Zemlje. Mojstri, ki jih opisuje Baird, živijo na širokem območju Indije in Tibeta.

Včeraj po kosilu je šla žena počivat po stresnem ponedeljkovem delavniku, starejši sin je kvačkal diplomsko nalogo, jaz pa sem imel skrajno resen namen za eno uro izmeriti dolžino kavča v dnevni sobi in preveriti njeno akustiko ob mojem globokem premišljevanju.

Pa sva namesto tega začela z mlajšim sinom kramljati o ekologiji in vrednosti prispevka posameznika pri ohranjanju narave, se strinjala, da vladar denar ne mara kaj dosti za to, prečesala mimogrede bolezni črne celine v službi matere zemlje s ciljem samoohranjanja, razpredala o relativnosti nam znanega vesolja, ki bi lahko bilo le delček dlake zdolgočasenega psička v neki drugi dimenziji, mislila na vsa silna vesolja v najinih telesih, se dotaknila teorij o nastanku življenja na zemlji in dileme, kaj pa sploh življenje je ter pristala na poskusu, kako definirati termin Bog.

Mi je sin takoj postregel s krščansko definicijo, kao, je bitje, ki je ustvarilo svet v sedmih dneh. Sem mu odvrnil, da različne vere različno poimenujejo en in isti pojem. Mi je odvrnil, da je po njegovem bogov več in omenil bogove Asgarda, pa rimske in grške definicije. Me je zanimalo, kako si potem predstavlja njihovo organizacijo in jo je opisal s človeško paralelo, kao parlament, pa vlada, pa predsednik naprimer. Aha, pa sem ga vprašal, če si boga lahko predstavlja kot enega boga, glavnega, ostale bogove pa kot angele, pa sem precej ugotovil, da sem v temo brcnil čist. Ok, sem dejal, pa recimo, da je to en bog z različnimi obrazi, pa mu to ni bilo čisto predstavno. Kaj pa, če si ga predstavljaš kot vseobsegajočo vibracijo, pri čemer predstavlja njena topla niansa boga ljubezni, mal živčna disharmonija boga vojne, pa tko. Pa je odvrnil da ne šteka, moja izraznost je bila pa tudi rahlo izčrpana. Eh.

Kot v priljubljeni zgodbi o kraljevskih nevidnih oblačilih, kakršna se je lahko zgodila samo v pravljici, kot smo bili doslej prepričani, so strokovnjaki v laboratorijih tehnične univerze v Liberecu na češkem severozahodu izumili tehnologijo izdelave nevidnih vlaken. Iz njih bo, malo poenostavljeno zapisano, mogoče krojiti oblačila za kralje in za navadne smrtnike. Še bolj pomembno pa je, da bodo zelo prav prišla zdravnikom v najbolj odločilnih trenutkih boja za človekovo življenje.

Dolgo pričakovanih vlaken, debelih komaj 200 nanometrov, ki so jih doslej izdelovali v simboličnih količinah po različnih tehnologijah, bo v prihodnje dovolj za vse.

Znanstvena skupina prof. dr. Oldřiha Jiraska, prorektorja omenjene univerze in predstojnika katedre za netkana tekstilna vlakna, je namreč izumila tehnologijo oblikovanja posebne sestave tkanine, za povrh pa si zamislila še aparature, s katerimi bo mogoče v prihodnje na veliko izdelovati nanovlakna tudi zunaj laboratorijev.

Piše: Miran Zupančič,
duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec

Ob opazovanju veneče narave ali pa ob nenadnem pogledu na zguban obraz se lahko vprašamo, kakšna nenavadna modrost povzroča ponavljajoče se razcvetenje preminevanja zemeljskih bitij. Zakaj na svetu lepota prihaja in odhaja, cveti in odcveti v ritmu neskončnega ponavljanja?
Zakaj obstaja obraba, gnitje in razpadanje?
Kaj je pravzaprav globok smisel vsega tega?
Kateri vpliv se materializira in se čez nekaj časa dematerializira? Ali deluje za minljivim večno, za temo svetloba?
Delujeta tu dve sili?
Delovanje moči Gibanja, ki ga z našimi čutili zaznavamo kot neprekinjeno igro spreminjanja od rojstva do rasti in smrti in istočasno skrita, večna sila, ki je ne moremo zaznati ne z našimi čutili ne z razumom, ki pa v nas čaka na to, da jo enkrat prepoznamo v svoji notranjosti in jo oživimo. Ali vpliv moči,ki povzroča nastajanje spreminjajoče se igre pojavnih oblik tako močno vpliva na naše čute in na naš razum, da nam s tem preprečuje zaznati Večno in edino Silo?
To so vprašanja, ki se tičejo tudi jedra religije, še posebno Krščanstva.

To kar z našimi čutili zaznavamo kot neskončno igro menjavanja nasprotujočih si sil, sloni na principu sile, ki ni v harmoniji z Večno Bitjo, sicer v sebi ne bi nosila sledov obrabe, gnitja in razpadanja. Nesporno je, da stoji za tem silen ustvarjalni vpliv - Gibanje, ki povzroča nastanek pojavov, ki so lepi in grdi, svetli in temni, moški in ženske, ki potem izginejo kot pena na morskih valovih. Svet čutil obvladuje nas in naravo, vse brez izjeme, vse do naše krvi in do poslednje celice našega bitja.Ljudje nosimo ta pečat na sebi: "Jaz sem, ki sem. Jaz hočem, Jaz moram."

Dan po potepanju v Avstriji sem si izposodil knjigo o Keltih. Namen izposoje je bil le eden. Poiskati vsa keltska božanstva. Bolj ko sem jih iskal, manj sem jih našel. Našel pa sem nekaj drugega v knjigi Kelti, prvi gospodarji Evrope, ki me je spomnilo na zgodbo iz mladosti o mavrici. To so »mavrične skledice« ali keltski kovanci. »Sinhronitetno koincidenčno« sem v času popotovanja na polju zagledal tudi iskalca zakladov. A kaj pravi knjiga o »mavričnih skledicah«...

Na zlatih kovancih: »so bili magični motivi (tri kroglice, ovratnice s kroglico na obeh koncih,…. ali pa zlasti pri bretonskih novcih: človeške glave, ki jim seva žarek iz lobanje ali iz čela, arabeske iz kroglic, zaključene s plavajočimi glavicami, neverjetna zvita telesa, glave s pošastnimi očesom, bajeslovni vprežni konj s človeško glavo itd….. Na dan so se prikazali presenečenim kmetom spet v 18. stoletju, največkrat po kakem velikem deževju, ki je izpralo polja. Krstili so jih za »mavrične skledice« v prepričanju, da mora biti neka zveza s sočasnima pojavoma«. (Kelti prvi gospodarji Evrope)

Danes zvečer postavimo sveče na okna.
Za vse otroke, ki so umrli v Osetiji.
Sporoči naprej.

Strpnost, do sebe in drugih; ljubezen, do sebe in drugih; ponižnost, do sebe in drugih; razumevanje, sebe in drugih; iskrenost; do sebe in drugih; blagost, do sebe in drugih; spoštovanje, do sebe in drugih; /če sem kaj pozabil, lahko dodaš/.

Če sem tak in če si tak, me prav malo briga, a si kristjan al musliman al karkol že, a si ženska ali moški ali karkol že, al si črn al bel ali karkol že, al si žvau al rastlina ali karkol že, al si al nisi ali karkol že.


en_bk

O, Soča najljubši dragulj narave,
pojoča mladenka v smaragdno zeleni obleki,
davno potopljena nevesta ženskih oblik in miline,
s tenom ros zelenkastega loga pomladnih trav.
Iz zasneženih gora prihajaš bučno in drviš
v naročje kot zasanjana in dopadljiva izvoljenka,
iz kristalov ledu ustvarjena,
z lučjo prežeta karma planinske čistosti.

Kako draga si mi večna prijateljica
iz mladih let, ki živiš kot dobra vila v meni.
Iz žil dreves, trsja in maha
priteka zelena kri v tvoje telo.
V tolmunu srca ti utripljejo star spomin
in skrivnostne želje.
Mladost v duši diha in brsti
ob tvojih večno zelenih bregovih.

Učenec se je nekoč pritoževal učitelju:

»Pripoveduješ nam zgodbe, nikoli pa nam ne razložiš njihovega pomena.«

Učitelj je rekel:

»Kako bi ti bilo všeč, če bi ti kdo ponudil sadje, pa bi ga prežvečil, preden bi ti ga dal?«

-----------------------

Nihče ne more namesto tebe najti TVOJEGA smisla. Niti učitelj ne.

Anthony de Mello
Ptičja pesem

Dragi prijatelji, zagotovo opažate silne spremembe v naši družbi, ki vse bolj odpravljajo pregrade in težijo k medsebojnem združevanju in povezovanju. To je zelo dober znak, ki priča o prihodu dobe brezmejnega obilja in blagostanja.

Smo priča materialnega izobilja, ki posameznika vabi na vsakem koraku in mu ponuja raznovrstne predmete, zabave in užitke. Mobilni telefon, računalnik, televizija, avtomobil, življenski partner in stanovanje so simbol vse večje svobode v komuniciranju, ustvarjanju in čutnem zadovoljevanju, hkrati pa nudijo dovolj veliko mero zaščite in občutka varnosti.

Materialna blaginja, ki zadovoljuje vsem potrebam in nagonom telesa ter uma, je pričela izpostavljati do sedaj manj pomembne tegobe tega sveta. Ker je občutek dolžine časa relativen, saj med doživljanjem trpinčenja čas mineva počasi, med uživanjem pa mine kot bi mignil, postaja globji smisel življenja iz dneva v dan pomembnejše vprašanje.

Ko je uživanja konec, nastopi dolgočasje in želja po nadaljnem in še intenzivnejšem uživanju. Ker pa je telesno uživanje materialno pogojeno, naš družbeni sistem pa je zgrajen na prilaščanju materije, je uživanje postalo boj za prevlado nad materialnimi bogastvi tega sveta.

V vetru luč trepeta
in cekine sončnega socvetja
polega v ikre površine morij,
ki valovijo svoj nemir
v neprekosljivih oblikah sprememb.

Jaz, drobni pesek svoje minljivosti
čakam v tišinah in se počasi premikam
skoz zemljevide svoje usode,
z jutrom na obrazu in temo v duši,
saj še niso prodrli vame vsi drobci
svetlobe, ki so mi bili namenjeni.

O, Bog, koliko kruha in spomina
mi je vrženo z višin, z daljnjih zvezd
in vendar nenasitna delim nemir
s šumečim vetrom tvojih obljub.

Tavam izžejana ob tvojih velikih vodah
in hodim po sledovih tvojih stopinj.
Stopam po kamenju spečih snovi
in se ob tem dotikam trav,
ki odklanjajo sorodstvo z mano
in živijo tiho in neslišno v območju vetra.

Bernarda Pavko

MOČ … UPORABA VZPOREDNIH REALNOSTI

Mihael oziroma Skupina pravita, da na Zemlji igramo igro kot male iskrice Boga, kar večjemu vidiku Boga omogoča, da opazuje sebe. Ker smo narejeni po podobi celote, imamo iste moči kot celota. Naš izziv je spominjanje teh moči. Izkušanju in izkazovanju moči se dostikrat upiramo. Ljudje že nekaj časa nismo držali svoje moči in se procesa res ne spominjamo prav dobro. V preteklih časih smo predajali moč drugim in zdaj smo v prehodu nujnega začetka držati in vstopiti v svojo moč. To se odraža na področjih posla in vlad. Moč smo dajali tudi vodjem, ki naj bi nas peljali v nebesa na Zemlji, a smo jo predali (le) ljudem, ki so (tako kot mi) iskali svojo pot. Ne spremenijo se oni, ampak naše dojemanje njih, če se izkaže, da niso taki svetniki… Tančica se tanjša in vidimo vedno več svoje prave narave. Zato nekatere stvari ne delujejo več. Ko oddamo svojo moč, nas pustijo na cedilu. Samo ko se naslanjamo, lahko pademo.

Ni načina, da bi te nekdo drug peljal v nebesa na Zemlji. To je mogoče realizirati samo iz notranjosti poasmeznika, eno srce za drugim. Sprejeti moramo odgovornost za lastne moči ustvarjanja. Smo v obdobju, ko se Igra skrivalnic spreminja iz »sledi vodji« v »sledi srcu«. Največji vodje bodo tisti, ki bodo zagotovili največ prostora za osebna opolnomočenja, to bodo timski vodje. Dovolj bodo uravnovešeni, da bodo lahko delali s tistimi, ki jih bodo vodili. Enako bo v poslu in vladanju, kjer je motivacija jasneje določena; zavedajo se že, da stari načini ne delujejo.

Hindujski Indijci so ustvarili prelepo prispodobo, s katero opisujejo odnos med Bogom in njegovim stvarstvom. Pravijo, da Bog 'pleše' svoje stvarstvo: On je plesalec, stvarstvo je ples. Ples ni isto kot plesalec, a brez njega ne more obstajati. Če bi se ti zahotelo, plesa ne moreš vzeti domov, lepo spravljenega v škatli. V trenutku, ko se plesalec ustavi, tudi plesa ni več.

Človek v svojem iskanju Boga preveč razmišlja, mozga in govori. Celo, ko gleda ta ples, ki mu pravimo stvarstvo, ves čas nekaj premišljuje, govori (sebi in drugim), mozga, analizira, filozofira. Besede, besede, besede. Hrup, hrup, hrup.

Molči in glej ples. Samo glej: zvezdo, cvetlico, veneč list, ptico, kamen…, katerikoli del plesa. Glej. Poslušaj. Poduhaj. Dotakni se. Poskusi. In lahko upaš, da ne bo dolgo, ko boš zagledal Njega – Plesalca!

Ko me on, ki je gluh,
čuje bolj kot cel svet.

Ko mi on, ki je slep,
pokaže in reče,
glej, tak je ta svet.

Takrat, jaz Jaka
vprašam se spet.

Vstanem ob 6. uri zjutraj, z muko. Vročina je včeraj ubijala. To se čuti tudi v stanovanju. Pogrejem si tisto, kar sem si včeraj zakuhal. Stročji fižol, bučke, krompir, grah in korenje. Če bi mi to kdo serviral pred kakšnimi 20 ali 25 leti, bi rekel, da je to hrana (predvsem bučke) za prašiče. Nekam čudno smo odraščali, ob hrani, čakajoč enkrat ali dvakrat na mesec na banane. Namečem si dvakrat. To je pravi izraz. Nametati!

Ob 6.45 se odpeljem, znova proti Koroški, le da sedaj čez Ljubelj. Malce se pripravlja na dež. Tolažim se, da ga ne bo. Če pa bo, se v Kranju obrnem, sklenem sam pri sebi. Pri Podbrezju malo začutim energijo, vendar ni takšna, tako močna, kot pred tednom dni. Pri Kovorju letajo nizko lastovice. Čez mejo, brez problema. Cesta na avstrijski strani je mnogo bolj zahtevna, kakor pri nas. Sedaj mi je povsem jasno, da so te Karavanke, te naravne pregrade, zadržale Nemce pri osvajanju, njihovi ekspanziji ali potujčevanju. Tudi če gledamo, kje je bilo narodnostno Nemcev največ v Sloveniji, recimo na Štajerskem in v Mariboru, je očitno, da so se selili preko tistega terena, ki je bil najbolj prehoden.

V dolino Roža. Prva graščina je očitno na pravem mestu. Ustavim se v prvi vasi, kamor nisem bil namenjen. Sveti Janž. Po slovensko me ogovorita starejša gospa in njen mož. Pravita, da hodita v Čatež. Lepo je slišati slovensko besedo.

3. EKOPRAZNIK V LJUBLJANI
sobota, 4. september 2004

od 8. do 14. ure, svečana otvoritev ob 9:30 uri
*
ljubljanska ekološka tržnica - Pogačarjev trg
*
50 ekoloških in biodinamičnih kmetij
*
gostje iz Avstrije in Hrvaške
*
živila iz nadzorovane ekološke pridelave
*
glasba in zabava
*
otroške delavnice
*
prikaz peke kruha, razstava buč,…

LEPO VABLJENI!

* * * * *

Avgustovska turneja Folklorne skupine Tine Rožanc
Z LJUDSKIM PLESOM V EGIPT

Koncert ob 55. obletnici je mimo, a Rožanci se kot zagrizeni folkloristi že pripravljamo na nov podvig. Konec avgusta se odpravljamo na mednarodni folklorni festival v Ismailijo v Egipt. Nekateri so tam že bili na turneji, na katero imajo lepe spomine - nekateri tudi malce bolj "prebavne", zato so zdaj gotovo že pravi mojstri za premagovanje tovrstnih težav z domačimi zdravili.

Ponosni smo na to, da lahko predstavljamo Slovenijo, njene ljudske plese, petje, glasbo in oblačila na tako pomembni prireditvi. Celovečerne predstave, ulični nastopi, večurne povorke na segretem asfaltu so mnogokrat naporni, občinstvo, željno pristne in pestre predstave pa zahtevno. Zato nas do odhoda čaka še veliko intenzivnih priprav. Seveda pa se že vsi veselimo turističnih ogledov, novih poznanstev in zabavnih presenečenj, ki jih na gostovanjih v tujini nikoli ne manjka.

Če je tudi vas zamikalo, da bi se nam kdaj pridružili na plesnih popotovanjih v bolj ali manj eksotične kraje sveta, se v jeseni lahko včlanite v našo skupino.

Jasna Kupljen

Vse več ljudi se zaveda, da je uživanje mesa škodljivo za človekovo zdravje, za zemljo, vodo in celotno naravo ter povzroča neznansko trpljenje živalim. Mnogi ne želijo to spremeniti, mnogi so to že spremenili. Ene in druge, pa tudi tiste, ki so predvsem sladokusci in uživajo v dobri hrani, kot tiste, ki jih zanima tako pogosto vprašanje "Kaj pa sploh jeste" ter prav tako vse, ki želijo le preživeti nekaj prijetnih sobotnih ur v prijetni družbi v naravi na robu Ljubljane,

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

vabi

na dobrodelno prireditev:

največji VEGETARIJANSKI PIKNIK v Sloveniji do zdaj,

ki bo 4. 9. 2004 v Mostecu v Ljubljani.

Piše: Miran Zupančič,
duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec.

V duši vsakega človeku sta pekel in nebesa, svoboda ali ječa, svetloba ali tema. Čim smo prišli v ta svet smo se že od prvega vdiha učili opazovati in doživljati svet na povsem določen način. Od svojih staršev in okolja smo prevzeli celoten svet predstav, ki se skrivajo za neštetimi pojmi. Med temi pojmi so tudi pojmi, ki se nanašajo na stvari ali stanja, katerih ne moremo neposredno dojeti in imamo o njih le nejasno predstavo. Tako se godi tudi s pojmom nebesa in pekel.

Običajna je razširjena predstava o nebesih in peklu kot stanjih ali prostorih v onostranstvu. Pod onostranstvom je mišljena sfera ali kraljestvo pokojnikov (senc), kamor gremo po smrti fizičnega telesa. To je v resnici vmesna sfera med nebom in zemljo, ki je natančna protipodoba tostranstva. Po mišljenju in pojmovanju cerkve naj bi enkratno življenje v tem svetu ali tustranstvu odločalo, ali si je človek po smrti zaslužil večno življenje v nebesih ali pa večno življenje v peklu. To je neko splošno mišljenje. Tako bi človek smel upati, da bo po smrti večno življenje v ononstranskih vmesnih nebesih. Ali pa peklu, če je delal pretežno slabo na zemlji. Seveda pa so znotraj tega mišljenja tudi razsvetljena odstopanja posameznikov iz vrst cerkve, ki ne zastopajo tega mišljenja.

Bernarda Pavko Prava:
Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem XIV. (1. del)

Sanj se že dva tedna ne spominjam, kar vedno vzamem kot pomembno opozorilo nepovezanosti s seboj: moj vrat je popolnoma zablokiran, čisto trd. Angel Mihael pravi, da se je petega maja nihalo ustavilo v skrajnem položaju, kar pomeni, da si bomo ljudje lahko malo spočili. Zemljo je zalil drug val opolnomočenja, je čas, ko se nam pridružuje Merlija.

Merlija je energija brezpogojne ljubezni in sočutja, ki smo jo v časih naših nižjih vibracij najlažje sprejeli v vlogi učitelja. Iz zgodovine in svetih besedil vemo, kako smo se do njih obnašali. Čeprav Merlijinih sporočil nismo bili pripravljeni sprejeti, je vsakič, ko se je pojavila, posejala semena brezpogojne ljubezni in sočutja. Zdaj k nam prvič prihaja kot enakopravna - ljudje začenjamo živeti partnerstvo z najvišjo svetlobo. Njeno sporočilo je še, da nihče ni močen zaradi sebe. Združevanje in sodelovanje generira moč. Z vračanjem ženske energije na Zemljo, se vračamo v polno naravno moč, ta energija bo Zemljo naredila celo. K temu doprinaša vsaka misel, ki vstopi v srce. Uravnovešanje srca in glave ( Svaha 1) bo odpiralo vrata Merliji.